Maline uvrščamo med jagodičevje. So pravo osvežilno poletno sadje. Primerne so za vsak vrtiček, saj niso zahtevne za vzgojo in ne zavzamejo veliko prostora. Na voljo so od konca junija pa vse do jeseni. Nabiramo jih zgodaj zjutraj oziroma v čim bolj hladnem delu dneva. Če jih ne porabimo takoj, jih shranimo v hladilnik; plodovi so namreč zelo mehki in sočni, zato se hitro pokvarijo in splesnijo.

Maline so lahko rdeče, te so tudi najbolj znane, poznamo pa še rumene, oranžne, vijolične in črne. Če želimo stalno zalogo malin, je priporočljivo, da svoj nasad razdelimo na dva dela in nato en dan maline poberemo iz prvega, naslednji dan pa iz drugega dela.

Cvetovi malin so bele barve in vsebujejo veliko nektarja, zato jih imajo čebele nadvse rade. Od velikosti samega cveta je odvisna tudi velikost ploda, večji kot je cvet, večji bo plod. Rdeče maline so primerne za obiranje, ko iz svetlo rdeče spremenijo barvo v temno rdečo. Takrat jih lahko čisto enostavno utrgamo, saj nam kar ostanejo v roki, ko se jih dotaknemo.

Sajenje malin

Za maline oziroma malinjak, kot se pravilno reče rastlini, izberemo sončno in zračno mesto. Prijajo jim rahla tla, v katerih ne zastaja voda. Po navadi jih sadimo ob rob vrtička. Maline imajo plitve korenine, a se kljub temu razraščajo, zato jih je pametno nekoliko omejiti. Lahko jih posadimo ob betonsko ograjo, ki sadike omejuje na eni strani, na drugi strani pa jih lahko omejimo s posebno folijo. Sicer pa maline rade zrastejo tudi precej v višino. Veje, ki jih imenujemo rozge, lahko zrastejo tudi čez dva metra, zaradi česar nujno potrebujejo oporo. Idealno je, če imamo poleg njih ograjo ali stebre za protitočno mrežo, med katere napeljemo žico, in sicer prvo na višino 50 centimetrov, drugo na višino 120 centimetrov, po potrebi pa še na 220 centimetrov višine, odvisno od sorte malin.

Pri izbiri sort moramo biti pazljivi. Poznamo namreč enkrat in dvakrat rodne maline. Nekatere sorte kot rečeno dozorijo proti koncu junija ali jeseni, te so enkrat rodne. So pa tudi takšne sorte, ki zorijo od poletja pa vse do jeseni, te so dvakrat rodne.
Sicer pa so maline precej dolgožive rastline. Podzemni del namreč živi od 12 do 20 let, medtem ko nadzemni del okoli dve leti. Pri enkrat rodnih malinah prvo leto poganjek zraste in naslednje leto rodi. Nato se posuši in odmre. Pri dvakrat rodnih poganjek zraste v prvem letu in na vrhu naredi brste, ki rodijo. Vrh se posuši in naslednje leto obrodi ponovno. Šele nato se posuši in odmre.

Maline sadimo jeseni ali spomladi. Najprej skopljemo jarek, v katerega dodamo kompost, lahko uležan hlevski gnoj ali kakšno drugo organsko gnojilo. Odlična predkultura so stročnice, ki bogatijo tla z dušikom, slabe predkulture pa so paradižnik, jajčevci in krompir, saj imajo sorodne bolezni. Ko smo v jarek dodali gnojilo, ga zadelamo in pripravljen je na saditev malin. Maline so velik porabnik vode kot tudi vse ostalo jagodičevje, in ker imajo plitke korenine, ne morejo črpati vode iz globljih plasti zemlje. Težavo lahko rešimo z namakalnim sistemom, lahko uporabimo zastirko, položimo folijo ali uporabimo bio ovčji filc; tako bo raslo tudi manj plevela. Maline posadimo nekoliko globlje, da se lahko rozge dobro razrastejo. Ko jih posadimo, jih porežemo do osnove. Ko začnejo nove rozge poganjati, jih postimo največ štiri na rastlino oziroma šest do sedem na tekoči meter. Ko jih posadimo, jih le še dobro zalije, razen če se obeta dež.

Zakaj je dobro uživati maline?

Skodelica malin vsebuje kar osem gramov vlaknin. Ena izmed študij pa je pokazala, da v povprečju vsak dan zaužijemo le polovico potrebnih beljakovin, če uživamo dieto z manj ogljikovimi hidrati, pa običajno še manj. A vlaknine so pomemben del prehrane, saj uravnavajo krvni sladkor, povečujejo sitost in zmanjšujejo lakoto. Zato so maline lahko odličen vir vlaknin, poleg tega pa vsebujejo malo fruktoze in jih tako lahko uživate brez slabe vesti.

Maline so ravno tako bogat vir vitaminov A, B in C, vsebujejo pa tudi veliko železa, magnezija, fosforja, kalija ter veliko antioksidantov, ki nase vežejo škodljive proste radikale v telesu in so krivi za številna bolezenska stanja ter nenazadnje tudi za bolj starikavo kožo. Prav visoke vsebnost antioksidantov uvršča maline na seznam živil, ki so zdrava in koristna pri zmanjševanju za mnoga obolenja, tudi rakava. Poleg tega so prav zaradi antioksidantov in velikih količin vitamina C maline znane tudi kot učinkovito sredstvo pri varovanju kože in pri doseganju lepše polti. Če boste torej jedli veliko malin in si na vsake toliko časa iz njih naredili še hranilno masko za obraz, bo vaša koža bolj napeta in sijoča, vitamin C v njih pa bo menda celo nekoliko pripomogel k zmanjšanju starostih peg in k neenakomerni razbarvanosti kože. Poleg vitaminov, mineralov in antioksidantov maline vsebujejo tudi veliko prehranskih vlaknin, zaradi česar blagodejno vplivajo na prebavo in pomagajo pri lajšanju prebavnih težav. Mnogi si z njimi pomagajo tudi pri hujšanju – dajejo namreč občutek sitosti, hkrati pa naj bi celo nekoliko spodbujale delovanje metabolizma in s tem hitrejšo izgubo odvečnih kilogramov. Maline imajo tudi številne druge blagodejne učinke na zdravje, česar so se dobro zavedale že mnoge kulture tisočletja nazaj. Tako so jih na primer v azijskem zdravilstvu nekoč uporabljali za izboljševanje vida in odpravljanje težav z očmi, pri odpravljanju krvavitev iz nosu in dlesni, za lepšo kožo in bolj sijoče, krepke lase, pri lajšanju menstrualnih krvavitev in težav z mehurjem ter ledvicami. Še danes si mnogi z njimi pomagajo pri blažjih krvavitvah iz dlesni ali nosu.