Po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) je število gozdnih požarov v brazilskem pragozdu v primerjavi s prejšnjim letom naraslo za 84 %. Požari se v Braziliji sicer pogosto dogajajo v sušnem obdobju, toda ekologi opozarjajo, da tako hudega požara še ni bilo, v veliki meri pa so ti posledica prekomernega izsekavanja. Samo letos je bilo, od januarja do avgusta, zabeleženih malo manj kot 73.000 požarov, v celotnem lanskem letu pa 37.759. Takšnega števila požarov v Braziliji niso zabeležili že od leta 2013.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je včeraj krivdo za požare, po poročanju tujih medijev in Slovenske tiskovne agencije, zvalil na nevladne okoljske organizacije, te pa so izjave označile za povsem neodgovorne.

Pomen Brazilskega pragozda

Na levi in desni strani ekvatorja se razteza zelen pas, ki ga sestavlja tropski deževni gozd. V preteklosti smo tega skrčili skoraj za polovico. Brazilskemu pragozdu, ki je največji deževni gozd na svetu in predstavlja skladišče ogljika, rečemo pljuča zemlje zato, ker ta deluje kot filter, ki sprejema hranilne snovi iz zraka in jih spravlja nazaj v kroženje, s tem pa doseže prepotrebno ravnovesje. S krčenjem deževnega gozda se povzroča nastajanje toplogrednih učinkov, ki vplivajo na segrevanje ozračja in na celotno okolje. Tako niso ogrožene le številne živalske in rastlinske vrste, temveč tudi in predvsem ljudje, saj klimatske spremembe vplivajo na vse nas.

V ozadju krčenja deževnih gozdov je seveda dobiček manjšine in želja po hitrejšem, boljšem zaslužku, ne glede posledice, ki jih bo utrpelo človeštvo. Medtem ko brazilski predsednik krivdo za nastale požare vali na nevladne okoljske organizacije, te svarijo, da bi izguba brazilskega pragozda pomenila katastrofo za človeštvo.