Evropa naj bi bila zmožna doseči neto ničelno izpustnost toplogrednih plinov do leta 2050. To ni le tehnično mogoče, ampak je tudi zelo zaželeno z vidika cvetočega gospodarstva, bolj odporne družbe in večje blaginje, navaja poročilo Neto ničelni izpusti do 2050. Poročilo izpostavlja tri scenarije za pot do ogljične nevtralnosti – skupni scenarij, ki ukrepe enakomerno deli med vse sektorje, tehnološki scenarij, ki izpostavlja inovativne tehnološke rešitve, ter scenarij, osredotočen na povpraševanje, ki predvideva zmanjšanje potrebo denimo po energiji in mesu. Pregled scenarije kaže, da lahko z rešitvami, ki so že na trgu, opravimo 75 odstotkov poti do nevtralnosti, če jih uporabimo na širši ravni. Preostalih 25 odstotkov bo zahtevalo inovacije oz. tehnologije, ki morda trenutno obstajajo v pilotni fazi, a še niso uveljavljene na trgu.

Doseg ambicioznih ciljev na področju izpustov toplogrednih plinov je ob tem ekonomsko privlačen. Še posebej v primeru aktivacije na strani povpraševanja so lahko skupni stroški energetskega sistema – torej investicij, operativnih izdatkov in izdatkov za goriva – sredi stoletja nižji, kot če nadaljujemo po trenutni poti. Sedanji scenarij skupne stroške energetskega sistema ocenjuje pri 2260 milijardah evrov letno. V primeru scenarija deljenih prizadevanj bi se ti stroški znižali za 350 milijard evrov letno, dodatni pozitivni učinki ukrepov v smeri podnebne nevtralnosti (denimo zdravstveni in gospodarski) pa bi ob tem dosegli 625 milijard evrov letno. Na drugi strani je vpliv podnebnih sprememb ocenjen na več kot 3000 milijard evrov letno.

Študija kaže tudi, da mora Evropa, če želi doseči neto ničelne izpuste do 2050, okrepiti ambicije do leta 2030 – izpuste mora glede na 1990 zmanjšati za od 55 do 65 odstotkov. Prihodnjih 10 let bo pri tem ključnih, izpostavlja poročilo in izpostavlja vrsto ciljev, ki bi jih bilo treba v tem obdobju doseči: to so denimo stabilizacija izpustov iz prometa in zmanjšanje deleža avtomobilov z 80 na 70 odstotkov, popolna opustitev premoga in obnova treh odstotkov stavb letno (trenutno odstotek). Da bodo morale države EU, tudi Slovenija, povečati ambicije že do leta 2030, se zaveda tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver. Spomnil je, da Slovenija podpira določitev cilja ogljične nevtralnosti do sredine stoletja na evropski ravni, ta cilj pa bo terjal takojšnje ukrepanje. Spomnil je, da namerava ministrstvo za okolje v Sloveniji zastavljen podnebni cilj uzakoniti. S tem želijo doseči, da bodo zaveze veljavne tudi v prihodnje oz. da spoštovane tudi v prihodnjih mandatih, je dodal.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da potrebujemo v Sloveniji institucionalni okvir za boj proti podnebnim spremembam. "Nimamo inštitucije, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami," je opozorila in dodala, da zahtevanih sprememb ne bo mogoče nasloviti s projektnim delom. Izpostavila je tudi energijsko nepismenost Slovencev. "Poslanci ne vedo, koliko kilovatnih ur porabijo, ko gredo enkrat v Bruselj," je ponazorila. Brez energetske pismenosti ne moremo vedeti, katera naša dejanja so v smislu vpliva na podnebje velika, katera pa praktično nepomembna – to bi morali učiti v šolah, je menila.

Edini sektor, v katerem so se izpusti od leta 2005 do 2017 v Sloveniji povečali, je promet. Zaradi dolgega razvojnega cikla in življenjske dobe bodo avtomobili, ki jih v podjetjih snujejo danes, zapuščali ceste šele sredi stoletja, je opozorila predsednica slovenskega avtomobilskega grozda GIZ ACS Tanja Mohorič. Proizvodnja avtomobila ob tem ustvari toliko izpustov, kot jih avtomobil nato v celotni življenjski dobi. "Spodbujanje nakupov novih avtomobilov torej ni nujno pametno," je dejala. Medtem so zaradi želja potrošnikov avtomobili vse večji: "Po Ljubljani se vozimo praktično s terenci." Senka Šifkovič Vrbica s Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij se je strinjala, da moramo kolektivno spremeniti način razmišljanja in ravnanja. A država je tista, ki ima tako instrumentarij kot tudi pravno obveznost, da usmerja družbena ravnanja. Dolžna skrbnost pa terja odgovorno vodenje države, je izpostavila. Ekolog Dušan Plut pa je ocenil, da do želenih podnebnih ciljev ne bomo prišli, dokler bo v ozadju model gospodarske rasti. "BDP mora v ropotarnico zgodovine," je poudaril.