Mavrična bornejska krastača, poimenovana tudi Sambaška potočna krastača, je vrsta dvoživke, ki smo jo do sedaj poznali le z ilustracij.

Prvič so to vrsto odkrili v 20-ih letih prejšnjega stoletja in jo od tedaj videli le še dvakrat, nazadnje leta 1924. Ker raziskovalci takrat pri sebi niso nosili fotoaparatov ali kamer, so bili edini dokazi o obstoju vrste zapisi z opisom ter ilustracije te pisane žabice.

A pri ponovnem odkritju, ki je zelo navdušilo strokovnjake po vsem svetu, ne gre le za veselje, da je nekomu končno uspelo fotografirati in zares „zabeležiti“ redko žival.

Dr Indraneil Das, profesor z Malezijske univerze Sarawak (Unimas), ki je skupino raziskovalcev več tednov vodil po neprehodnih gozdovih Bornea, kjer so na nekem drevesu naposled odkrili in posneli tri primerke pisane žabice, poudarja, da so dvoživke in njihov obstoj za nas pomembnejši, kot si mislimo.

Prav njihovo zadostno število namreč priča o zdravju ekosistema oziroma obratno – če se njihovo število začne zmanjševati, to pomeni, da se bo kmalu porušilo tudi ravnovesje ekosistema.

Mednarodna skupina za ohranjanje redkih živalskih vrst Conservation International (CI) je zato letos pripravila akcijo z imenom „Globalno iskanje izgubljenih dvoživk“. Z njo želijo raziskovalce in druge ljubitelje narave pritegniti k temu, da ponovno poiščejo in zabeležijo nekatere „izgubljene“ vrste dvoživk.

Od desetih s seznama izgubljenih dvoživk so zaenkrat našli dve – poleg mavrične bornejske žabice še krastačo iz reke Rio Pescado v Ekvadorju.