Kakšne so običajne temperature za to obdobje v letu in ali trenutno opažamo odstopanja od teh povprečij?

Trenutne temperature so blizu dolgoletnega povprečja. Smo pa v zadnjih tednih in mesecih beležili kar nekaj izrazito pretoplih obdobij, medtem ko so obdobja s podpovprečnimi temperaturami skoraj povsem izostala, kar pomeni, da bo letošnje leto v Sloveniji najtoplejše do zdaj. 

Kakšno zimo lahko pričakujemo letos?

Napovedi za zimo so zelo nehvaležne, je pa večja verjetnost, da bo tudi letošnja zima toplejša od dolgoletnega povprečja. Po napovedi evropskega meteorološkega centra ECMWF je pričakovano odstopanje od dolgoletnega povprečja od 1 do 2 stopinji Celzija, kar pomeni, da si hude zime s snegom in mrazom tudi letos ne moremo obetati. Milo zimo je pričakovati nad večjim delom stare celine. Še najmanjši odklon od pričakovanih vrednosti za tromesečje december–januar–februar naj bi bil zabeležen v zahodni Evropi.

Kakšne spremembe v vremenskih vzorcih lahko pričakujemo to zimo v primerjavi z lanskim letom? 

Od zadnjih desetih zim je bilo pri nas kar devet pretoplih. Nazadnje je bilo hladneje od povprečja v zimi 2016/17, pa še takrat je bil odklon zelo majhen. To pomeni, da bo letošnja zima, če se napovedi uresničijo, že sedma zapored, ki bo toplejša od povprečja, pri čemer bo verjetno temperaturni odklon še nekoliko večji kot lansko zimo. 

Kakšna je nasploh skozi celo zimo pričakovana količina padavin in snega v primerjavi s povprečjem preteklih let?

Padavin naj bi bilo tako kot lani tudi v letošnji zimi kar veliko, kar pomeni, da bi lahko bilo v višjih legah več snega kot običajno, medtem ko bo po nižinah bolj kot ne prevladoval dež.

Ali lahko pričakujemo kakšna ekstremna vremenska dogajanja, kot so močno sneženje, ekstremno nizke ali visoke temperature, obilne padavine ...

Poudariti je treba, da je takšna napoved le povprečna slika treh mesecev in nakazuje zgolj splošne prevladujoče vremenske vzorce, znotraj obdobja pa imamo lahko tako večja kot tudi manjša nihanja okoli pričakovanega povprečja. Tako tudi letos pozimi ne gre povsem izključiti kakšnega obdobja mrzlega in sneženega vremena, ki mu bodo sledila izrazita otoplitev. Zaradi podnebnih sprememb namreč podoben tip vremena nad nami vse pogosteje vztraja dalj časa, ko se vreme vendarle spremeni, pa lahko nastopi drug ekstrem. Letos skoraj ni bilo meseca, v katerem ne bi beležili rekordno visokih temperatur ali padavinskih rekordov, in povsem možno je, da nas nekaj podobnega čaka tudi v naslednjih mesecih. 

Čemu pa pripisujemo takšna ekstremna vremenska dogajanja?

Vse pogostejše vremenske ekstreme lahko pripišemo zmanjševanju temperaturne razlike med ekvatorjem in polom, saj se polarni predeli ogrevajo precej hitreje kot preostali svet. Na ta način oslabijo vetrovi, ki razmejujejo vroče in mrzle zračne mase, kar ima za posledico, da so določeni vremenski vzorci dolgotrajnejši kot včasih.

Nazadnje nas seveda vse zanima, kakšno bo vreme za božič? Bodo padle kakšne snežinke?

Zanesljivih napovedi, kakšen bo letošnji božič, še ni.