Urbano vrtnarjenje

Vse več je ljudi, ki si že danes, kljub temu, da so izbrali življenje v mestu, želijo doma pridelane zelenjave. V tujini „skupnostni urbani vrtovi“ - t.i. „community gardens“, rastejo kot gobe po dežju.

Kaj pa pri nas?

Danes 65, kmalu več sto vrtičkov

V Ljubljani imamo trenutno dve urejeni vrtičkarski naselji s skupno 65 vrtički – 14 vrtičkov z lopami so uporabnikom aprila 2010 oddali v Štepanji vasi, 51 pa v Dravljah.

Poleg zgoraj omenjenih lokacij je MOL vrtičkarjem namenila tudi zemljišča na območju Viča (51 vrtičkov z zabojniki), Vižmarij (155 vrtičkov z lopami), Slap (25 vrtičkov z lopami), Kašlja in Ježice (185 vrtičkov).

Velikosti vrtičkov se gibljejo med 50 in 150 m2, pri izboru zemljišča in načrtovanju vrtičkov pa so upoštevani ustrezni odmiki od vodotokov, cest, pokopališč in površin za industrijo.

Posamezna lokacija ima lahko tudi urejene zelene površine za druženje in otroška igrišča.

Vrtičke na zgoraj naštetih lokacijah bodo predvidoma začeli oddajati že letos, za razliko od denimo vrtičkov v Dravljah pa si bodo morali te vrtičkarji urediti sami, skladno z ureditvenim načrtom.

Vrtiček v MOL lahko za dobo enega ali petih let najamejo prebivalci MOL, prednost pa imajo prosilci, starejši od 60 let in tisti, katerih dohodki gospodinjstva ne presegajo določenega deleža neto plače.

Zelenjava in zelišča pred blokom?

Po sklepanju na naša vprašanja, naslovljena na MOL, bodo torej z letošnjim letom vrtičkarji dobili precej novih možnosti za pridelavo sveže zelenjave v bližini domačega stanovanja.

Kaj pa manjši, „priročni“ vrtički?

V praksi pred vhodi ter pod balkoni blokov in stolpnic v Ljubljani zelenijo številne gredice, za katere pridno in povsem samoiniciativno skrbijo prebivalci bloka.

Bodo tudi ti, večinoma okrasni vrtički, morali izginiti? Ali pa nasprotno, obstaja možnost, da bi na njih raslo tudi kaj užitnega, na primer dišavnice ali zelenjava?

Z oddelka za urejanje prostora pri MOL so nam odgovorili, da je urejanje odprtih bivalnih površin dovoljeno na celotnem območju MOL.

V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta (OPN MOL ID) je v okviru dopustnih objektov in dejavnosti v območjih večstanovanjskih površin, denimo naseljih stolpnic in stanovanjskih blokov ter v osrednjih območjih centralnih dejavnosti, dovoljeno urejati javne vrtove, parke in trge, zelenice in druge urejene zelene površine.

Izbor rastlin, pravijo na MOL, s prostorskih aktom ni predpisan in je odvisen od lastnika oziroma projektanta.

Kar naj bi v praksi pomenilo, da je pred stanovanjskim blokom mogoče gojiti tudi zelenjavo ali zelišča.

Vrt sredi Ljubljane

Marsikdo morda ne ve, da smo nekako po vzoru tujih metropol tudi v Ljubljani že lani dobili prvi t.i. skupnostni urbani vrt.

Na križišču Resljeve in Masarykove ceste, v strogem centru Ljubljane - nasproti železniške postaje, za visokimi kovinskimi ograjami letos uspevajo kumare, solata, paradižnik in številne druge vrtnine, ki jih v kuhinjah s pridom uporabljajo prebivalci okoliških blokov.

Lani so namreč na pobudo Kud Obrat-a in Zavoda Bunker, ki sodeluje kot ko-producent, zasnovali projekt Onkraj gradbišča.

V okviru projekta so sodelavci in sodelavke društva in okoliški prebivalci v gradbeni jami oblikovali in zasadili čudovite zelenjavne gredice.

Za pridelek skrbijo in ga pobirajo prebivalci sami, s tem pa se krepi tudi povezanost med člani skupnosti, stik med generacijami in medsosedski odnosi, kar je eden pomembnih namenov skupnostnega urejanja prostora.

Skupni vrt - velika pridobitev za sosesko!

Projekt je brez dvoma velika pridobitev za sosesko in vzoren primer izrabe (začasno) opuščenega gradbenega zemljišča, kakršnih v prestolnici ni malo, zato smo na MOL povprašali, če se nam v prihodnosti obeta še kakšna podobna ozelenitev.

Na MOL pravijo, da so kot lastnik zemljišča izvajalcem izdali dovoljenje za brezplačno začasno uporabo zemljišča.

Obstoječe dovoljenje je bilo izdano za eno leto – do konca leta 2011 - z možnostjo podaljšanja do tedaj, ko se bo zemlja prodala in se bodo tam začela gradbena dela.

Projekt Onkraj gradbišča, še dodajajo na MOL, je prvi skupnostni urbani vrt, ki ga je s soglasjem o brezplačni začasni rabi zemljišča v ta namen podprla MOL.

Ker gre za prvi tovrstni primer, podobni posegi in iniciative sistemsko še niso urejene.