Lovkasta mrežnica (latinsko ime Clathrus archeri) je namreč nadvse neobičajna goba, ob kateri se povezava z mističnimi bitji globokih gozdov in trohnečega podzemlja pojavlja kar sama.

Doma je v gozdovih Avstralije in Tasmanije, raziskovalci, navdušeni nad njenimi izjemnimi lastnostmi, pa so jo prenesli tudi v Evropo in Severno Ameriko, tako da jo je danes mogoče najti tudi pri nas.

Nenavadna goba je neobičajna že od vsega začetka, saj se razvije iz jajcu podobne strukture kožne barve, ki vznikne na gozdnih tleh.

Zaprta krogla se sčasoma podaljša v zaprti dlani podobno gobo, iz nje pa se v zrelem stadiju razprejo kraki, ki so z notranje strani krvavo rdeče barve in spominjajo na lovke hobotnice.

Kot da videz, ki se spreminja od kožnatega jajca do mrtvakovi roki podobne "zadeve", in na koncu do krvavečih lovk, še ni dovolj, ima goba tudi nadvse neprijeten vonj po mrhovini in razpadajočem mesu.

A kar je morda najbolj nenavadno: lovkasta mrežnica kljub vsem svojim številnim neprivlačnim lastnostim ni strupena.

V najzgodnejši, jajčasti fazi je namreč celo užitna, vendar uživanje priporočajo le v skrajnih primerih, ko gre za preživetje v divjini. Nabiranje za kuho strokovnjaki odsvetujejo.