Kaj je barvna temperatura?

Barvna temperatura svetlobe se izraža v Kelvinih (K). Ta lestvica nam pomaga razumeti, ali je svetloba topla in prijetna ali bolj hladna. Svetloba v notranjih prostorih meri nekje od 2000 K do 6500 K. Višje kot je število Kelvinov, bolj hladna je svetloba. Pri 1200 K torej govorimo o topli svetlobi. To je na primer temperatura svetlobe, ki jo oddaja sveča. Toplo svetlobo dojemamo kot svetlobo z rumeno rdečim pridihom, medtem kot ima hladna svetloba bolj modrikast izgled.

Uporaba v različnih prostorih

Verjetno ste se že večkrat vprašali, ali je bolje uporabljati luči s toplo ali hladno svetlobo. Topla svetloba na primer v pisarni je lahko prijetna, vendar pa v prostoru nastajajo preveliki kontrasti. Barve niso jasno definirane, saj stežka ločimo temne barve od črne ali različne odtenke svetlih barv. Zato se tudi naše oči hitreje utrudijo, kar pa ni priporočljivo. Splošno pravilo je, da v prostorih, ki so namenjeni delu (pisarne, kuhinje, delavnice itd.) uporabljamo bolj hladno svetlobo (3000–4000 K) ali celo hladno belo svetlobo (več kot 5000 K). Ta barvna temperatura omogoča večjo koncentracijo in optimalno vidljivost.

Kakšno svetlobo uporabiti v dnevni sobi?

Dnevna soba velja za večnamenski prostor v našem domu, kjer po navadi preživimo največ časa. Tu gledamo televizijo, dremamo na kavču, jemo ali se preprosto pogovarjamo z našimi najbližjimi. V prostoru, kjer poteka največ aktivnosti, je tudi pomembno kakšno svetlobo uporabljamo. Glede na velikost in uporabo lahko razdelimo prostor na več con, ki lahko razdelijo prostor po potrebi. V kotičku, ki ga uporabljamo za branje, lahko v ta namen postavimo samostoječo bralno svetilko. Prav tako lahko za gledanje televizije namestimo ambientalne luči, ki ustvarijo prijetno in udobno atmosfero. V jedilnici je priporočeno imeti stropno luč, ki enakomerno porazdeli svetlobo. Glede izbora tople ali bolj hladne svetlobe pa imate proste roke. Vse je odvisno od tega, kako se želite v prostoru počutiti.

Učinki svetlobe

Barve svetlobe pa ne definira le namena sobe, ampak tudi želeno atmosfero. Topla svetloba tako ustvarja bolj romantičen ambient, saj imitira svetlobo, ki jo proizvaja soj sveče. Po drugi strani pa uporaba svetlobe, ki je podobna dnevni svetlobi, omogoča, da so ljudje bolj energični in dobre volje. Če želite kombinirati obe vrsti svetlobe, pa priporočamo uporabo stikala za zatemnitev. Tako boste lahko izbrali želeno atmosfero – bolj toplo svetlobo za večere in bolj hladno za čez dan.

Prilagoditev svetlobe glede na letni čas

Poleg prostora in aktivnosti, ki jih v njem opravljamo, ima tudi letni čas velik vpliv na izbiro svetlobe. Pozimi, ko so dnevi krajši, je topla svetloba bolj priljubljena, saj prostor napolni z občutkom topline in udobja. Poleti pa hladnejša svetloba pomaga ustvariti svežino in posnema naravno dnevno svetlobo, ki jo je v tem času v izobilju. S premišljenim prilagajanjem svetlobe lahko tudi skozi različne letne čase ohranimo prijeten ambient in se počutimo bolj povezani z naravnim ritmom.

Svetloba kot estetski element

Svetloba ne vpliva le na razpoloženje in funkcionalnost, temveč ima tudi estetsko vrednost. Pravilno izbrana svetloba lahko poudari teksture, barve in oblike pohištva ter dekoracije. Na primer, topla svetloba poudari naravne materiale, kot so les in kamen, ter ustvari bolj domač ambient. Hladna svetloba pa je odlična za sodobne prostore, kjer prevladujejo čiste linije in minimalistični elementi. Prav tako se lahko s kombinacijo svetlobnih virov doseže bolj dinamičen in vizualno privlačen učinek, ki bo prostoru dal globino in značaj.