Na obrobju mesta Leires, ki se nahaja približno na polovici poti med Portom in Lisbono, se je Manuel Aires Mateus (1963, Lisbona) lotil zasnove nenavadne vile. Na vzpenjajočem se terenu se je arhitekt odločil za podzemno raziskovanje.

Pa tudi sicer je vso dogajanje obrnil v notranjost rezidence. Svetloba vanjo vstopa na treh mestih, kje sicer velike odprtine ne dopuščajo običajne komunikacije z okoljem.

Tudi dvorišče je Mateus uredil na neobičajen način. Čeprav je v okolici hiši dovolj prostora za sproščeno gibanje, ga je po vzoru skril v notranjost in ustvaril notranje dvorišče, ki se po sredini stavbe odpira vse do vrha in je tako glavni vir svetlobe za celo hišo.

Podzemni prostori se s svetlobo hranijo skozi podobno odprtino. Precej običajne osnovne linije rezidence je Mateus prekinil s tremi velikimi odprtinami, od katerih gledata dve proti nebu in le ena vzdolž soseske.

Rezidenca je prav gotovo popolna v smislu ohranjanja zasebnosti in izločitve od neposrednega okolja, kar je velikokrat lahko v pomoč, če želimo pod soncem svoj lastni mir in prostor. Nad njo pa verjetno ne bodo navdušeni tisti, ki radi vidijo in so videni v svoji bližnji okolici.

Mateus pravi, da je bil izpostavljen umetnosti in posebej arhitekturi že od malih nog, saj sta njegov oče in njegov brat prav tako arhitekta, mama pa je slikarka. Zase pravi, da ga pri ustvarjanju prav posebej zanima raziskovanje odnosa med zunaj in znotraj.

Čeprav je pri vsakem delu omejen z izhodiščno idejo in z materiali, je znotraj tega še dovolj prostora za ustvarjanje. Arhitekt ima namreč vso moč ne le da postavi stene in ustvari prostor, pač pa da določi gibanje v tem prostoru, da okrepi notranji prostor ali da poudari zunanjega!

Rezidenca na pobočju mesta Leires je nedvomno vredna pristnega doživetja!