Kiti in delfini niso ribe, temveč sesalci, prav tako kot psi, mačke, sloni in ljudje. To pomeni, da imajo stalno telesno temperaturo, dihajo zrak s pljuči in kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko.

Tako v naše morje dostikrat priplava velika pliskavka (Tursiops truncatus), to zelo zanimivo populacijo delfinov pa preučujejo raziskovalci društva Morigenos, in to že kar 18 let: "Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, je nevladna in neprofitna organizacija, ki se že 20 let ukvarja s preučevanjem delfinov. Poleg znanstvenega raziskovanja društvo tudi izobražuje, ozavešča in se povezuje s ciljem ohranjati naravo ter varovati biotsko pestrost v naših in okoliških vodah. Sicer pa smo se v njem združili posamezniki, ki imamo radi morje, naravo, delfine in vse, kar je povezano s tem," mi v simpatičnem pogovoru razloži Natalija Žlavs, projektna sodelavka društva: "Naša zgodba se je začela iz nič. Iz preprostega vprašanja, ali je mogoče, da so delfini v naših vodah stalni prebivalci. V splošnem je takrat veljalo prepričanje, da so delfini le občasni obiskovalci tega območja."

Zelo popularno in kontroverzno vprašanje: ali so delfini inteligentni?

"Na takšno vprašanje ni lahko odgovoriti," so zapisali pri društvu: "Inteligenca je zelo relativna zadeva in je močno odvisna od kriterijev. Delfine je možno naučiti mnogo trikov, ukazov in zaporedij. Toda to zmorejo tudi nekatere druge živali, kot so npr. podgane in psi. Kljub temu pa vemo, da so delfini sposobni abstraktnega mišljenja in da se zavedajo sami sebe. Eden izmed dokazov za to je dejstvo, da se lahko delfini prepoznajo v ogledalu, kar je značilno le za redke živalske vrste. Prav tako delfini razumejo koncept usmerjenega pogleda ali kazanje na določen objekt z roko. Nekateri delfini celo uporabljajo preproste oblike 'orodja' (na gobcu nosijo morske spužve, ki jih ščitijo pri ritju po morskem dnu), svoje znanje pa prenašajo tudi na svoje potomce." Dodali so še, da delfini razumejo razliko med ukazoma "Nesi predmet A do predmeta B" in "Nesi predmet B do predmeta A". Prav tako razumejo razliko med "Pojdi pod obročem" in "Pojdi skozi obroč".

Slovenski projekt za delfine

"Slovenski projekt za delfine je v bistvu prvi sistematičen in dolgoročen program raziskovanja, opazovanja in varstva delfinov vrste velika pliskavka, ki živi v slovenskem morju. Raziskovalne aktivnosti se osredotočajo na razširjenost in razporeditev delfinov, njihovo številčnost, socialno strukturo, rabo habitatov, prehranjevalne navade in interakcije z ribištvom ter na vpliv turizma. To je naš osrednji projekt, ki ga izvajamo neprekinjeno od leta 2002."

Velika pliskavka je verjetno najbolje raziskana vrsta kitov (tudi delfini spadajo med kite) na svetu. Čeprav je vrsta pogosta na mnogih območjih, je večina populacij relativno majhnih in morda lokalno ogroženih. Velika pliskavka je edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranu. Raziskovalno delo društva Morigenos pa je pokazalo, da so velike pliskavke redno prisotne v slovenskih vodah.

"Trenutno naše društvo beleži približno 150 delfinov, ki redno uporabljajo slovensko morje oziroma Tržaški zaliv za svoj življenjski prostor. Sicer pa je v našem katalogu vseh delfinov, skupno s tistimi, ki naš zaliv obiščejo le občasno, več kto 240. Uporabljajo ga za prehranjevanje, druženje, počitek in vzgojo mladičev. Nekateri delfini uporabljajo območje pogosteje kot drugi, vsaj nekaj pa je takih (tudi matere z mladiči), ki so bili od leta 2003 prisotni prav vsako leto. Najpogosteje opaženi delfini tvorijo relativno stalne skupine."

Poleg raziskovalnega dela sta osrednji dejavnosti društva tudi izobraževanje in ozaveščanje javnosti o delfinih v slovenskem morju ter o pomembnosti ohranjanja morskega okolja in njegove biotske raznovrstnosti. Seveda pa je terensko delo tisto, ki prinaša novice in rezultate, tudi tiste bolj hudomušne: "Vsakih nekaj mesecev naša ekipa iz morja dvigne podvodne akustične naprave. Nikoli ne vemo, kako bodo videti, saj jih nekoliko prerastejo zanimivi morski organizmi. Lani smo ob pogledu nanje kar obstali – bile so neverjetno zaraščene, sodelavec pa je v tistem trenutku razmišljal le, kako te občutljive naprave najučinkoviteje očistiti, ne da bi jih poškodoval. Zvečer smo ugotovili, da je to delo na isti dan opravljalo tudi več drugih kolegov iz tujine, saj so na omrežjih delili posnetke popolnoma zaraščenih naprav. Verjetnost, da bomo to počeli na isti dan, je izjemno majhna, zato se nam je to zdelo še posebej zanimivo."

Zakaj ne smemo 'riniti' v delfine, če jih opazimo? 

Kadar opazimo delfine, je najbrž naša prva želja, da bi jih videli od blizu, z njimi plavali ali se jih celo dotaknili, toda delfini so živali, vključene na seznam ranljivih vrst, kar pomeni, da se jim ne smemo približevati: "S tem zmanjšamo negativni vpliv na delfine, manj oviramo komunikacijo med njimi in zmanjšamo možnost naleta plovila nanje. Skratka, pazimo na te divje živali ter jim damo svobodo in prostor, ki ju potrebujejo. Če jih opazite na odprtem morju, svetujemo, da upočasnite plovilo. Če je le mogoče, plovilo ustavite in zgolj uživajte v razgledu ter pogledu na delfine in njihove akrobacije. Tudi naše društvo pri delu do delfinov ohranja čim večjo razdaljo, čeprav smo pridobili dovoljenja, potrebna za približevanje."

Posvojitev delfina

Posvojitev mnogi izberejo tudi kot darilo ob različnih priložnostih. S tem prispevate k preučevanju delfinov v njihovem naravnem okolju. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki to že počnejo. "Posvojitev delfina je simbolična gesta, s katero ste posredno vključeni v preučevanje in raziskovanje delfinov. Tako lahko z donacijo finančno podprete naše delo in aktivnosti. Na naši spletni strani lahko pod zavihkom "Posvojite delfina" izbirate med desetimi delfini, ki jih naše društvo zelo dobro pozna. Ko izberete delfina, ki ga želite posvojiti, še izpolnite obrazec s podatki in opravite transakcijo. Čez nekaj dni na vaš naslov ali pa na naslov posvojitelja, ki ste ga določili, prispe paket društva Morigenos s certifikatom izbranega delfina in našo majčko."

Toda to ni edini način, kako lahko pomagate: "Na več različnih načinov se lahko vključite v društvene aktivnosti ali pa nam pomagate pri našem delu. Ker imamo status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave in raziskovalne dejavnosti, nam lahko namenite 1 % svoje dohodnine (ki bi sicer tako ali tako romala v državni proračun). Veliko lahko pripomorete s posvojitvijo delfina ter s spremljanjem in delitvijo naših objav na družbenih omrežjih. Vsako poletje organiziramo tudi poletne raziskovalne tabore, na katere se lahko prijavi kdor koli, starejši od 16 let, in se tako pridruži naši raziskovalni ekipi. Zelo veseli pa smo tudi, če nas kdo, ki opazi delfine (bodisi z morja bodisi z obale), nemudoma pokliče na našo številko +386 31 771 077 in nas obvesti o tem."