Leska na domačem vrtu

Največkrat grmi niso samooplodni, zato je pametno doma na vrtu posaditi dve vrsti. Razmnožujete jo lahko s podtaknjenci, koreninskimi izrastki ali jo cepite na divjo lesko, rodila pa bo nekje čez tri ali štiri leta. Leska ima rada sveža in globoka peščeno ilovnata tla, bogata s hranili, v zamočvirjenih in zelo kislih tleh namreč ne bo dobro uspevala, ravno tako ne v kamnitih in suhih tleh, saj ima plitek koreninski sistem. Nizke temperature kar dobro prenaša, nikar pa je ne posadite na senčno stran, saj je prava rastlina sonca. Pametno je, da jo med rastno sezono oskrbujete z vodo, sploh v daljših sušnih obdobjih. Ker leska rodi na do 20 centimetrov dolgih poganjkih, je dobro, da takšne poganjke tudi pustite. Pregoste poganjke režite konec januarja ali v začetku februarja. Kadar jo obrezujete, imejte v mislih tudi, da mora imeti grm do 8 ogrodnih vej, da jih primerno osvetlite, pa grm očistite tudi od znotraj, in sicer tako, da odstranite koreninske izrastke, ki grmu odžirajo energijo (to opravite junija ali v začetku julija). Ne pozabite niti na zmerno gnojenje in na rahljanje zemlje ter dodajanje zastirke iz lubja ali pokošene trave. Najprimernejši čas za sajenje leske je jeseni, saj je jesensko sajenje načeloma veliko uspešnejše od spomladanskega. Pametno je, da sadite le prvovrstne sadike, ki so jih eno leto vzgajali v drevesnici, in sicer zanje izkopljite sadilne jame premera 50 in globine 40 centimetrov. Če jih nameravate posaditi več, naj bo razdalja med njimi najmanj 4 x 4 metre.

Plodove leske, torej lešnike, lahko obirate od konca avgusta do konca septembra. Zreli so takrat, ko se obarvajo rjavo in z lahkoto odpadejo. Najbolje je, da grm stresete in bodo lešniki odpadli. Nekatere sorte ne zorijo enakomerno, zato jih obirajte večkrat, a nikar prezgodaj.

Bolezni in škodljivci

Največjo nevarnost leski predstavlja lešnikar (Curculio nucum), saj povzroča črvivost plodov. Da bi škodo preprečili, je pametno v maju in juniju grm večkrat pretresti, da ugotovimo, ali je škodljivec prisoten. V primeru, da ga zaznamo, lahko uporabimo namenski insekticid.

Tudi zelena in listnata uš radi napadata lesko, ravno tako pa ju zastirajte z insekticidi, omenimo pa lahko še leskovo pršico – zaradi nje nabreknejo cvetovi in listni brsti. Da bi v čim večji meri lesko zavarovali, morate že na začetku misliti na njeno zdravje, zato izberite zdrave sadike in čim bolj odporne sorte, med rastjo pa pridno spremljajte spremembe in ustrezno ukrepajte.

Lešniki so prava zakladnica zdravja

Lešniki so pravi eliksir zdravja, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, zato jih večkrat umestite v prehrano. Predvsem je v njih veliko vitamina E, ki med drugim blaži simptome PMS-ja, skrbi za zdrav videz kože, las in nohtov, krepi zdravje dojk, spodbuja prekrvavitev celega telesa in delovanje možganov, je pa omenjen vitamin tudi učinkovit antioksidant, ki krepi srčno-žilni sistem. Kompleks vitaminov B v lešnikih uravnavajo presnovo kalija, kalcija in magnezija, hkrati pa pripomorejo k zniževanju krvnega pritiska, izboljšujejo spomin in blažijo migrene. K uravnavanju apetita in dvigovanju ravni energije v telesu največ pripomore vitamin B1, v lešnikih pa se nahaja tudi folna kislina, zato so priporočljivi za nosečnice. Ne smemo pozabiti niti na železo, kalcij ter magnezij. Lešniki so bogati tudi z maščobami, a so te našemu zdravju prijazne – gre predvsem za omega 9 maščobne kisline, ki znižujejo raven slabega holesterola. Ravno tako v lešnikih najdemo beljakovine in vlaknine, ki skrbijo za zdravo prebavo. Več kot dovolj razlogov torej, da uživate lešnike, a pazite na količino. Kot vsi oreščki so tudi lešniki kalorični, okoli 10 lešnikov ima kar 77 kalorij (322 kJ). Tisti, ki ste nanje alergični, pa se jim raje izogibajte.

Zaradi odličnega okusa lešnike pogosto uporabljajo v kulinariki, tako pri pripravi slanih kot tudi sladkih jedi. Nekaj okusnih receptov najdete TUKAJ!

V kolikor leske nimate na domačem vrtu, lahko lešnike seveda tudi kupite. Najbolje je izbrati kar tiste v lupini, saj bodo dlje zdržali. Preden jih uporabite, preverite, ali so na lupini luknjice ali razpoke – v tem primeru lešnik verjetno ni užiten, ravno tako je prestar, če ga potresete in pri tem slišite jedrce. Seveda je mogoče kupiti tudi olupljene ali zmlete lešniki – te je dobro čim prej uporabiti. Lešniki v lupini bodo na sobni temperaturi zdržali približno mesec dni, zato je bolje, da jih hranite kar v hladilniku v dobro zaprti posodi. V zamrzovalniku jih lahko hranite do enega leta.