Na kaj se osredotočamo? 

Včasih trenutke doživimo drugače, ker k njim pristopimo drugače. Kaj to pomeni? Za nekoga bo že sam božični čas neprijeten, ker se bo osredotočil na vsa opravila – nakupovanje, kuhanje, zavijanje daril itn. Povsem drugačen bo ta čas za tistega, ki bo med temi opravili razmišljal, kako bodo njegovi bližnji veseli dobre hrane ali dobro izbranega darila. Podobno je s pospravljanjem po praznikih. Lahko stiskamo zobe in poskušamo vse opraviti čim hitreje. Lahko se odločimo, da se bomo imeli tudi v tem delu svojega življenja odlično.  

Ali lahko uživamo v pospravljanju? 

Lahko si zavrtimo glasbo in vmes še malo zaplešemo. Lahko se pogovarjamo s tistimi, s katerimi si delimo dom. V tem času lahko pospravljanje porabimo tudi za spominjanje. Izteka se še eno leto in čeprav bržkone ni bilo najboljše, se vsi lahko spomnimo lepih trenutkov, ki nas napolnijo s hvaležnostjo. Morda smo v težki situaciji pokazali več psihološke odpornosti, kot smo mislili, da je imamo, morda smo mi ali naši bližnji zboleli, toda sedaj smo zdravi, morda nam je kdo nesebično priskočil na pomoč in nam dokazal, da na svetu sicer so slabe stvari, a tudi mnogo lepih. Namesto da trpimo ob pospravljanju okraskov, lahko razmišljamo o nečem, kar nam na usta privabi nasmeh. 

Si lahko pospravljanje olajšamo? 

Najtežje se je lotiti naloge, ki deluje ogromna. Lažje je, ko jo razdelimo na več manjših. Še lažje, če te lahko razdelimo med več članov gospodinjstva. Poleg tega je praktično postaviti prioritete. Za nekatera opravila je nujno poskrbeti čim prej, druga lahko brez težav počakajo par dni. Kadar vemo, da se bomo nečesa lotili pojutrišnjem in da bomo vsekakor za vse poskrbeli pravočasno, smo lahko mirni. Naloga pospravljanja pa naenkrat ni več tako neprijetna. 

Ah, ti okraski! 

Enkrat (morda letos?) si lahko vzamemo malo več časa, da ugotovimo, kako lahko čim bolj optimalno shranimo praznične okraske. Tako zmanjšamo možnost, da nas vsak naslednji december v slabo voljo spravijo zavozlane lučke in okrušene bunke. Neekološko je vsakič znova kupovati nove okraske. Pospravljanje pa je vsako naslednje leto lažje, saj imamo postavljen dober sistem. 

Darila, darila, darila 

Bržkone je po zavijanju daril ostal odvečen okrasni papir. Lahko imamo tudi darilne vrečke, ki so videti kot nove. Poskrbimo, da bodo takšne tudi, ko jih bomo spet potrebovali. Zakaj bi vedno znova kupovali nove, ko vemo, da se planet utaplja v odpadkih? Toda kot pri pospravljanju okrasja si je enkrat treba vzeti čas za premislek, kako lahko zavijalni papir in darilne vrečke (morda pa tudi škatle) shranimo tako, da se ne poškodujejo ali zmečkajo. 

Včasih vemo, da darila, ki smo ga prejeli, ne bomo uporabili. Je res najboljša rešitev, da ga skrijemo v omaro, kjer bo sčasoma prispevalo k vse večjemu neredu? Zakaj ne bi razmislili, ali ga lahko naprej podarimo komu, ki bi mu prišlo prav. Najlepše darilo je že to, da nas nekdo želi obdarovati. Ni pa treba, da mnoga darila na koncu le končajo na smetišču.  

Ostanki hrane 

Po pojedini običajno ostane kar precej ostankov. Naj tudi ti ne končajo v smeteh. Najbolje je narediti načrt, kako lahko vse pravočasno pojemo. Morda pa lahko kakšno sladico, ki nam je odlično uspela, s kom delimo? Lahko jim na pragu pustimo sladko presenečenje, pozvonimo in (v tem času epidemije koronavirusa) od daleč pomahamo.  

Madeži 

Prej kot se jih lotimo, večja je možnost, da jih lahko odstranimo. Najlažje je zanje poskrbeti takoj, ko nastanejo, a včasih jih med praznovanjem ne opazimo. Po njegovem koncu je zato praktično, ko je svetlo, pozorno vse pregledati in odstraniti madeže, ki jih prej nismo opazili.