OECD je zapisal naslednje: "Prizadevanja vlad, da podprejo gospodarsko okrevanje, so nujna, vendar ne bi smela spodkopati prizadevanj za zajezitev grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe in degradacija okolja, kajti za družbo in gospodarstvo se to lahko izkaže prav tako uničujoče kot covid-19." 

Gospodarski razvoj in spoštovanje okolja z roko v roki

Gospodarski razvoj in spoštovanje okolja lahko gresta z roko v roki, je sporočilo tako OECD kot Greenpeacea Slovenija, ki je nevladna organizacija. "Nismo del uradnih državnih institucij in cilj našega poslanstva ni ustvarjanje dobička," je razložila, kaj to pomeni, Katja Huš, njihova predstavnica. "Financiramo se skoraj v celoti iz donacij posameznikov po vsem svetu, ne prejemamo donacij gospodarskih družb, v Sloveniji se tudi ne prijavljamo na razpise za pridobivanje javnega denarja. Tako tudi s finančno politiko zagotavljamo, da ne zastopamo specifičnih interesov, temveč delujemo za dolgotrajno blaginjo vsega živega sveta na našem svetu."

V tem času so pripravili predloge za zeleni odgovor na krizo. "Ko država oblikuje večmilijardne pakete pomoči gospodarstvu, imamo priložnost, da sredstva usmerimo tako, da pospešimo prehod v brezogljično družbo in tako rešujemo podnebno krizo. Nenehno poslušamo, da se sedaj vračamo v normalnost – ampak moramo se zavedati, da je bila normalnost tudi stanje pospešenega globalnega segrevanja. In tega epidemija covid-19 ni dala na premor. Vsakršni ekonomski ukrepi, ki ne upoštevajo okoljskih posledic oziroma ne rešujejo tudi okoljske krize, danes niso sprejemljivi."

Konec novembra 2019 je Evropski parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere v Evropi in svetu. Kot so zapisali na svoji spletni strani, je svetovna temperatura danes v primerjavi s koncem 19. stoletja višja za 0,85 stopinje Celzija. "To se morda zdi malo, a močno vpliva na številne med seboj prepletene dejavnike, med drugim na ekosisteme, živali, rastline in debelino ledu." Katastrofo naj bi prineslo segrevanje, ki bi preseglo 2 stopinji Celzija, zaradi česar je cilj sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili, da to ne preseže 1,5 stopinje Celzija. Evropska komisija je na začetku marca predstavila predlog evropskih podnebnih pravil. Z njimi bi Evropska unija do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, kar pomeni, da bi bile emisije toplogrednih plinov neto ničelne. Če bo predlog sprejet, bodo pravila za članice zakonsko obvezujoča. 

Na spoštovanje okolja ne bi smeli gledati kot na breme

"Države imajo sedaj priložnost, da nujno potrebno izboljšanje okoljske situacije naredijo za del ekonomskega okrevanja, ne pa da na takšne ukrepe gledajo kot na  dodatno breme v času krize," je zapisal OECD.

Evropska agencija za okolje je v času epidemije objavila, da bi morali biti ukrepi za ublažitev gospodarske krize usklajeni s cilji, ki si jih je EU postavil na področju doseganja trajnostnega razvoja.

"Gospodarske politike danes morajo začeti upoštevati naše planetarne omejitve," je dejala Katja Huš in dodala, da se napačno predstavlja, da okoljevarstvene organizacije nasprotujejo gospodarskemu razvoju. So za razvoj, a za takšen, ki ne škodi. "Pri prehodu v brezogljično družbo tudi ne gre za ukinjanje delovnih mest, temveč za spodbujanje drugačnih delovnih mest. Res ni prihodnosti v premogovništvu, ampak nova delovna mesta odpira razvoj novih tehnologij, kot sta sončna in vetrna energija, vse industrije povezane z ukrepi za večjo energetsko učinkovitost itn." 

Greenpeace Slovenija predlaga, da imajo finančne spodbude v času krize okoljske pogoje, poleg tega imajo še več predlogov zelenega odziva:

- Pravijo, da smo s pozidavo do sedaj izgubili preveč rodovitnih površin. Te potrebujemo za povečanje nizke samooskrbe s hrano. Podatki Statističnega urada iz lanskega leta kažejo, da je bila leta 2018 stopnja samooskrbe pri sadju in zelenjavi 48- oziroma 39-odstotna, pri krompirju 48-odstotna in pri žitih 68-odstotna. To pomeni, da smo le toliko odstotkov porabe pokrili z lastno pridelavo.

- Po drugi strani menijo, da slovensko kmetijstvo pretirano sloni na živinoreji (sploh govedoreji), ki v kmetijstvu povzroča največ emisij toplogrednih plinov. Poleg tega porabi veliko kmetijskih površin in hrane. "Za pridelavo enega kilograma mesa potrebujemo tri kilograme hrane, pretežno žit, ki bi jih sicer lahko užili ljudje. Negativen vpliv ima tudi na biodiverziteto in opraševalce," so zapisali na spletni strani. 

- Več bi morali vlagati v javni potniški promet, predvsem v železniški. Razvijati bi morali kolesarsko infrastrukturo. Kot so ugotovili v nedavno pripravljeni Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050: "Javni potniški promet ne ustreza potrebam potnikov, po deležu potnikov prepeljanih v javnem prometu je Slovenija na repu Evrope. Osebni potniški promet je prevladujoč način mobilnosti." To pa pomeni večjo okoljsko obremenitev. Rešitve je mogoče iskati širše, tudi denimo z gospodarsko decentralizacijo, da se ljudem ne bi bilo treba tako pogosto daleč voziti na delo. 

- V energetiki podpirajo "zlasti vlaganja v ukrepe, ki vodijo k zmanjševanju rabe energije ter k pospešenemu razvoju sončne in vetrne energije," je povzela Huševa. 

- Epidemija je dokazala vrednost dobrega javnega zdravstvenega sistema, zato predlagajo ukrepe, ki krepijo javne storitve.

Epidemija kot dodaten opomnik

Epidemija je lahko naš dodaten opomnik, kako pomembno je spoštovati okolje. "Prav epidemija nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi. Za nekatere prakse, ki so postale stalnica življenja v času vrhunca epidemije, pa bi bilo dobro, da bi se obdržale tudi v tako imenovanih normalnih časih, denimo kupovanje lokalno pridelane hrane, več preživetega časa z družino v naravi, odpoved potovanjem z letali." 

Kot je dejal OECD: "Bolj čisto okolje bo imelo pozitiven vpliv na zdravje ljudi." Kot pa je že lanskega marca na spletni strani Evropske agencije za okolje zapisal Hans Bruyninckx, njen izvršni direktor: "Da bi vzpostavili trajnost, moramo okolje, podnebje, gospodarstvo in družbo obravnavati kot neločljive dele istega sistema." Ali torej podnebno in okoljsko krizo lahko ignoriramo in rešujemo le gospodarsko ter pričakujemo blaginjo družbe?