Teden gozdov je tradicionalna prireditev, ki vedno poteka zadnji teden v maju. Ključne gozdarske in lesarske institucije v Sloveniji bodo v tem času skupaj pripravile približno 80 dogodkov, ki se bodo zvrstili po vsej Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Letos osrednjo pozornost namenjajo negi gozdov, ki je še posebej pomembna pri sanaciji gozdov, ki jih je poškodoval lanski žledolom, nega pa spremlja tudi rast in razvoj vsakega gozdnega sestoja, ki ga želijo lastniki vzgojiti v kakovosten, zdrav in donosen gozd.

Kot je pojasnil Oražem, je negovan gozd veliko bolj donosen od tistega, ki ga lastniki ne negujejo, hkrati pa je opozoril, da nega ni pomembna le z vidika investicijskega donosa za lastnika, ampak je pomembna tudi za širšo družbo in gospodarstvo. "Nega postaja eden od kritičnih elementov, trend v zadnjih letih pa je zaskrbljujoč," je opozoril Oražem.

Prodekan za področje gozdarstva na ljubljanski biotehniški fakulteti Janez Krč je opozoril, da morajo biti vlaganja in nega izvedeni v pravem času in obsegu, da lahko lastniki pričakujejo to, zaradi česar gojijo gozd - zaradi večjega dohodka. Ob tem je opozoril, da je lahko škoda, ki nastane po naravni ujmi, kot je bil žledolom, ob neprimerni sanaciji večja, kot jo je povzročila prvotna ujma.

Tudi državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miho Marenčeja veseli, da je letošnji teden gozdov posvečen negi, ki je pri nas zapostavljena oz. ji lastniki posvečajo premalo pozornosti. Zaveda se sicer, da se državna sredstva za to zmanjšujejo, zato se mu zdi pomembno, da na to opozarjamo tudi z izobraževanjem.

Kot je dejal, nega ni pomembna le zaradi večje dodane vrednosti pri kubičnem metru lesa, ampak tudi zaradi stabilnosti. "Če bi bil gozd bolje negovan, bi bile morda tudi posledice žledoloma manjše," je opozoril.

Marenčeja še posebej veseli, da bo v okviru tedna gozdov v Ljubljani in na Brdu pri Kranju potekalo tudi srečanje ASEM (Asia-Europe Meeting) na temo trajnostnega upravljanja z gozdovi, ki ga organizirata Slovenija in Kitajska, udeležili pa se ga bodo delegati iz predvidoma 60 evropskih in azijskih držav.

Slovenija in Kitajska bosta ob robu srečanja v ponedeljek podpisali memorandum o soglasju o sodelovanju v gozdarstvu. Kot je dejal Marenče, državi v zadnjem letu pleteta prijateljske vezi, kar je lahko dobro tudi za slovensko gospodarstvo. Kitajsko sicer zanimajo naš sonaraven pristop k upravljanju z gozdovi in pristopi k sanaciji uničenih gozdov.

Oražem in direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Primož Simončič sta danes predstavila tudi šestletni LIFE projekt Lifegenmon, v okviru katerega se instituciji ukvarjata z razvojem sistema genetskega monitoringa gozdov v Evropi. Koordinator projekta, ki vključuje šest partnerskih institucij iz Slovenije, Grčije in Nemčije, je gozdarski inštitut. Rezultati projekta bodo lahko dolgoročno pripomogli k prilagajanju gozdov na podnebne spremembe.