Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, so predstavniki NIJZ prvič javno opozorili aprila letos. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Mišja mrzlica se po navadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Na NIJZ kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani v jeseni obilo rodila. Posledično je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispevata tudi toplo poletje in zgodnja jesen.

Večina letošnjih primerov mišje mrzlice, to je 253 od vseh 562, spada pod goriško statistično regijo, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos doslej našteli 77 primerov.

Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah, ki so razvidne s podatkovnega portala NIJZ za obdobje 2015–2019, je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252.

Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oz. tularemije. NIJZ je letos doslej prejel prijave o 47 primerih zajčje mrzlice, lani pa so v celem letu potrdili dva primera.

Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče, so navedli pri NIJZ.

V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. Denimo v letih od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.

Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom denimo z zajci, kunci, voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode.

Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.