V toplejših mesecih, torej od zgodnje pomladi do pozne jeseni, večina ljudi komaj čaka, da pobegne v naravo in se nadiha svežega zraka, si privošči piknik na terasi ali uživa v obdelovanju domačega vrtička. Toda kljub vsem ugodnostim lahko v naravi, tudi na lastnem vrtu, naletimo na določene nevarnosti, med katere spadajo tudi klopi. Le kdo ne pozna na videz nedolžnih malih "pošasti", ki nam lahko močno zagrenijo življenje? Ti se zadržujejo predvsem v nizkem grmičevju v višini do okoli pol metra od tal, najraje ob stezi, in prežijo na primernega gostitelja. Klope uvrščamo med pršice, najpomembnejša in v Evropi tudi najbolj razširjena vrsta pa je navadni klop. Naseli se na "žrtev", poišče nežnejše predele kože, izloči nekaj sline z mešanico snovi, ki ublažijo bolečino in preprečujejo strjevanje krvi, porine rilček globoko v kožo in začne sesati. Klopov ugriz, ki ga človek ne zazna, pa lahko povzroči številne nevšečnosti.

Klopi namreč prenašajo povzročitelje številnih bolezni. V Sloveniji se pri ljudeh v zvezi z vbodi klopov pojavljajo tri bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Daleč najpogostejša je lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis, humane granulocitne anaplazmoze pa imamo samo nekaj primerov na leto. Nevarnost za pojav bolezni po vbodu posameznega klopa je razmeroma majhna in to zato, ker so povzročitelji bolezni le v delu klopov, ker prenos okužbe s klopa na človeka ni vedno uspešen in ker le del okuženih ljudi zboli.

Kako se najbolje zaščitimo pred klopi?

Večina vrtnarjev sicer misli, da so v svojih vrtovih varni pred klopi. A te male, krvosese živalice žal ne živijo le v gozdovih in na travnikih. Vrtovi sicer res niso njihovo primarno bivališče, a klopi se v njih odlično počutijo ter s svojo prisotnostjo vrtnarjem grenijo življenje. Da bi se izognili njihovim napadom in morebitnim hudim boleznim, ki jih prenašajo, se moramo tako kot preden gremo v gozd ali na travnik, tudi pred delom na vrtu dobro zaščititi.

Sorazmerno majhno tveganje za nastanek bolezni, katerih povzročitelje prenašajo klopi, lahko z enostavnimi ukrepi še zmanjšamo. Pri hoji v naravi izbiramo poti in se, če je mogoče, izogibamo hoji po gosti podrasti. Sicer pa bodimo tako med sprehodom kot na vrtu primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v čevljih, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih klope lažje opazimo. Mogoča je zaščita z repelenti, vendar ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas; ta sredstva so ob dolgotrajni in čezmerni uporabi lahko škodljiva. Zelo pomembno je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo prisesane klope.

Možno je tudi cepljenje, a je cepivo na voljo le proti klopnemu meningoencefalitisu, ni ga pa proti lymski boreliozi in proti humani granulocitni anaplazmozi. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (gozdni delavci, lovci ...) ali med šolanjem. Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen, to pa je večji del Slovenije.

Kakšna je razširjenost klopov v Sloveniji?

Delež klopov s povzročitelji bolezni je zelo različen. V nekaterih predelih Slovenije je več kot polovica klopov okužena z borelijami, ki povzročajo lymsko boreliozo. Delež klopov, ki so okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, je veliko manjši (okoli pol odstotka). Raziskave so pokazale, da je z anaplazmami okuženih približno 1–10 odstotkov klopov, vendar le nekatere od anaplazem, ki so v klopih, povzročajo bolezen pri človeku.

Klopi so po celi Sloveniji; nad nadmorsko višino 1000 m so redki, nad 1500 m pa jih pri nas ni. Klopnega meningoencefalitisa je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, lymska borelioza pa je zelo pogosta po celi Sloveniji. Pogostost bolezni ni odvisna le od števila okuženih klopov, ampak tudi od načina življenja.