Gobarstvo je pri nas razvito že dolgo, dolgo časa. Marsikdo komaj čaka, da zadiši po gobah. Naj bo to pomladi ali jeseni, mnogi komaj čakajo, da se odpravijo v gozd. Kaj pa če se za okusno gobo ni treba odpraviti v gozd?

Rok Zalar in Bojana Rudović Žvanut sta navdušenca nad urbanim gobarjenjem – da, prav ste prebrali – urbanim gobarjenem. Kajti odločila sta se , da bosta gobe gojila kar doma, v svoji' dnevni sobi', oziroma v notranjih prostorih: "Idejo o gojenju gob je dobil Rok pred približno šestimi leti, in sicer se je takrat ukvarjal s pivokuho. Na praksi v eni od slovenskih pivovarn mu je glavni pivovar povedal, da je neko ameriško podjetje na ostankih pivokuhe pričelo gojiti gobe in kmalu je tržni delež prodaje gob presegel pivovarskega. Roku se je ideja zdela izredno zanimiva, zato je tudi sam začel eksperimentirati in sprva gobe gojil zgolj za hobi," mi razloži Bojana. 

Hobi je postopoma preraščal v posel, predvsem na Bojanino željo in prigovarjanje. Rok je tako v sklopu študija bionike tudi diplomiral na temo gojenja gob: "Gobe sva sprva gojila doma v svojem stanovanju v Ljubljani in v Iški pri Rokovih starših. 2019 sva najela prvo gojilnico – preuredila sva namreč najeto garažo v centru Ljubljane." Ker pa je bil prostor premajhen, kajti želela sta tudi imeti prostor za pripravljalnico/inkubacijski prostor/mini laboratorij. "V oglasih sva našla prav tak prostor – bivši Cockta bar v Rožni dolini v Ljubljani in ga najela v februarju 2020. V teh prostorih je najin Gobnjak v dveh nadstropjih tudi danes in upava, da bo tako ostalo še kar nekaj časa." Letos pa sta se jima pridružila še dva strokovna zunanja sodelavca – Katka, ki se ukvarja z gobami že od malih nog, ter mikrobiolog Primož.

Pot do 'gobe iz dnevne sobe'

"Micelij in substrat v celoti pripravljava sama, kupiva zgolj mlado kulturo cetrtificiranega proizvajalca na petrijevki, ki jo nato množiva. V prvem delu procesa priprave micelija gre predvsem za laboratorijsko delo, ki zahteva sterilnost. Micelij nato vneseva v sterilizirane substrate, sledi inkubacijska doba, po inkubaciji pa so substrati pripravljeni za izraščanje gob – na tej točki jih preneseva v gojilnico." Dodata mi še , da micelija ni bilo težko najti, saj v tujini obstaja kar nekaj proizvajalcev, težje pa je bilo osvojiti postopek brez napak: "Na začetku nama je ogromno micelija in substratov splesnelo, zdaj pa se to zgodi izredno redko in izjemoma."

V njuni ponudbi gob pa boste našli predvsem malce drugačne, recimo temu netipične predstavnike gojenih gob. "Šampinjoni naju nikoli niso zanimali, saj je tržišče zasičeno z njimi. Mikoriznih gliv, kot so priljubljeni jurčki ali lisičke, se ne da gojiti, zato pa gojiva gobe, ki so primarni razkrojevalci (šampinjoni, na primer rastejo na kompostu in so sekundarni razkrojevalci) in rastejo pretežno na žagovini (za 80 % najinih gob uporabljava enak recept za substrat). Ker naju oba veže ljubezen do Japonske – poleg Gobnjaka namreč vodiva tudi svoj karate klub, in ker so Japonci poznani po ljubezni do gob in strokovnosti pri gojenju gob, sva nekaj inspiracije črpala tudi s tega naslova."

Tako boste pri njima našli gobe, kot so različni ostrigarji (bukov, kraljevi, roza, rumeni), resasti bradovec, svetlikavo pološčenko, šitake, shimeji, topolovke, enoki gobe ... "Večina gob, ki jih gojiva, raste tudi pri nas, le da veliko ljudi tega ne ve. Resasti in koralasti bradovec sta na primer pri nas zaščiteni vrsti, zimska panjevka (enoki) v gozdu pri nas raste v malce drugačni obliki, kot se najde na policah trgovin, bukove ostrigarje lahko najdemo v večini slovenskih gozdov, prav tako pa lahko najdemo tudi svetlikavo pološčenko (reishi, Ganoderma lucidum) in kokonovega glavatca (Cordyceps militaris). Večino gob, ki jih gojiva, torej raste v avtohtonih slovenskih gozdovih."

Kaj pa okus?

Resasti bradovec, nadvse zanimiva, na prvi pogled puhasta goba, odlikuje njegova tekstura, ki ob pravi pripravi močno spominja na teksturo mesa. Šitake slovijo po svojem umamiju (mesnem okusu), izredno aromatične pa tudi sušene in rehidrirane (podobno kot jurčki). Če želite mesnato strukturo, potem je zagotovo primeren kraljevi ostrigar, kjer je bet celo bolj mesnat od klobuka, zato je primeren tudi za 'gobje zrezke'. Bukov ostrigar slovi po blagem okusu, podobno kot šampinjoni. Shimeji imitira morske sadeže (ko ga toplotno obdelaš, zadiši po lignjih), topolovke in enoki so manjše in žvečljive gobice, ki ne razpadejo ob toplotni obdelavi, zagotovo vam bodo teknile v rižoti ali juhi (na primer ramen).