Smo, kar jemo. In če so strokovnjaki in mediji pred nekaj leti pod drobnogled vzeli predvsem pridelavo in kakovost mesa, mleka in mlečnih izdelkov, se v zadnjem času fokus obrača tudi na zelenjavo. A vzgojeno na domačem vrtu še ne pomeni nujno zdravo in neoporečno.

Fanči Perdih iz podjetja Amarant, ki se edino v Sloveniji že od leta 2007 ukvarja s pridelavo eko semen in sadik zelenjadnic in semen za trg, nam predstavlja prednosti in lastnosti eko semen in sadik.

Kaj je eko?

Eko sadike in semena so tista, pridelana na naraven način, torej brez uporabe sintetičnih pesticidov in gnojil. Namesto teh eko pridelovalci za vzgojo zelenjadnic ter njihovih sadik in semen uporabljajo ekološko neoporečne mešanice čajev, polivk koprive, rmana in žajblja, sojine izvlečke in podobno.

Pomembno je tudi, da so vzgojene v eko substratu, torej v prsti, ki prav tako ne vsebuje umetnih gnojil in pesticidov, semena pa so pridelana na prostem.

Za vzgojo eko sadik in pridobivanje eko semen so po besedah Fanči Perdih primerne odpornejše sorte, saj uspešnost pridelave eko zelenjave temelji na tem, da rastline niso „razvajene“.

Rastlina si namreč še v fazi semena oziroma sadike „zapomni“, da mora za zadostno količino hrane za preživetje poskrbeti sama – pravo nasprotje tega so rastline, vzgojene v rastlinjakih z umetno svetlobo, gnojili in pesticidi, ki v naravi, brez dodajanja umetnih snovi, ne morejo preživeti.

Gospa Perdih poudarja tudi, da je za eko pridelavo ključen pravilen čas sejanja, sajenja in drugih opravil ter pravilno kolobarjenje, saj se s tem lahko izognemo kar do 80 odstotkov zapletov in boleznim, ki se sicer pojavljajo pri vrtninah.

Kako jih prepoznati, kako z njimi ravnati?

Eko semena in sadike na videz niso prav nič drugačni od „običajnih“, na prodajnih mestih pa jih prepoznamo po embalaži, na katero je označeno, da gre za ekološko pridelavo.

Precej drugačna pa so ta semena in sadike od običajnih po svojih značilnostih. Eko seme fižola, sadike čebulčka ali druge rastline in semena, seveda pod pogojem, da niso strupene same po sebi, namreč lahko brez bojazni uporabimo tudi za kuhanje in uživanje.

Drugače je z „običajnimi“ semeni in sadikami – ta so namreč, da bi preprečili razvoj bolezni na njih in pospešili rast in kaljenje, praviloma preparirani z razkužili in drugimi sredstvi, ki so za ljudi strupena.

Seveda pa eko seme in sadike niso dovolj, da bi lahko rekli, da na svojem vrtu pridelujemo eko zelenjavo. Za to potrebujemo tudi eko substrat, torej prst, pa ekološke pripravke za zalivanje in morebitno škropljenje itd. Že eno samo škropljenje s konvencionalnim škropivom je dovolj, da pridelek ni več ekološki.

Kaj pa zdravje?

Da so zelenjadnice, pridelane iz eko semen in sadik, bolj zdrave, zagotavlja način njihove pridelave. Eko rastline namreč niso „razvajene“ z umetnimi pripravki, zato vase v času rasti in razvoja vgradijo veliko hranilnih snovi.

S tem, ko so same bolj odporne, več koristnih snovi prinesejo tudi tistemu, ki jih uživa. Plodovi in drugi užitni deli eko rastlin tako vsebujejo več vitaminov, mineralov in antioksidantov ter več suhe snovi.

Samo pomislite, kakšna je razlika med paradižnikom iz trgovskega centra in tistim, ki ga utrgate s sončnega babičinega vrta. Vzrok za razliko je, da so na primer paradižniki v konvencionalni, intenzivni pridelavi pozoreni in odebeljeni „umetno“, kar pa za plod pomeni, da vsebuje več vode, posledično pa manj okusa in hranilnih ter zdravilnih snovi.