Gotovo ste se že vozili mimo gradbišča kakšne ceste, kjer ste tik nad utrjeno površino na trasi, kjer bo položen asfalt, verjetno opazili nekaj foliji podobnega (vsaj od daleč se je zdelo tako). Podobno zadevo ste lahko opazili položeno tudi na brežini cestišča ali pa na gradbenih parcelah. No, to namreč ni navadna folija, temveč geotekstil. Videli ste ga lahko še marsikje, kjer se gradi, saj je zelo uporaben element.
Geotekstil je trpežen, tkanini podoben material, ki ga lahko dobimo v različnih oblikah, teži in velikosti, odvisno pač za kakšen namen ga uporabljamo. Materiala, ki se uporabljata za geotekstile, sta predvsem polipropilen (PP) in poliester (PET). Vsak od njiju ima dobre in slabe lastnosti. Je pa s časom prevladal polipropilen. Poliester je namreč manj kemično odporen na baze (alkale) in kisline, ki so lahko prisotne v okolici. Polipropilen je tudi okoljsko bolj inerten (ni topen v vodi) in odporen na gnitje. Omeniti je treba tudi boljšo odpornost proti mehanskim poškodbam (prebadanje) in večjo stopnjo filtracije.
Kar se tiče načina izdelave, ločimo tkane in netkane geotekstile
Tkani geotekstil je, kot že samo ime pove, tkan iz mono-filamenskih (neskončnih) niti. Kot tak je zelo trpežen in ima veliko nosilnost, slabost pa je manjša poroznost (manj prepusten). Zaradi tega voda počasneje odteka in je manj primeren za mesta, kjer potrebujemo večjo drenažo.
Netkan geotekstil pa je sestavljen iz dolgih in kratkih vlaken, ki so prepletena med sabo. Te nato valjajo in iglajo (strojno prebadanje), nato pa toplotno obdelajo za boljši spoj vlaken. Tak tekstil je sicer bolj porozen in je primeren za mesta, ki potrebujejo večjo drenažo, ni pa tako trpežen kot pleten. Slednji namreč bolje prenaša mehanske obremenitve.
Geotekstil ima široko področje uporabe. Poglejmo najpogostejše namene uporabe
Utrjevanje: Geotekstil je zelo uporaben pri utrjevanju zemljine. Kot tak je odličen pri gradnji nasipov pri obrežjih (včasih tudi v več slojih) ali terena pod naklonom. Z tekstilom lahko ojačamo tudi podporne zidove. Vsem omenjenim strukturam pomaga pri preprečevanju erozije zaradi vode in s tem pri odnašanju materiala.
Filtracija: Zelo uporabni so tudi pri filtraciji pri nalivih. Z njim lahko zaščitimo odtoke in cestišča, saj zadrži fine delce, medtem ko vodo prepušča naprej.
Stabilizacija: Teren, ki je izpostavljen vodi, postane nestabilen (mehak). Če nanj položimo geotekstil, lahko tudi v več slojih, bo ta zaradi poroznosti omogočil vodi, da pronica, medtem ko se bo zemlja pod vplivom kompresije utrdila. S tem dobimo veliko bolj stabilno podlago.
Ločevanje: Na začetku smo omenili uporabo geotekstila pri gradnji cestišč. Ločevanje je najpogostejši razlog uporabe geotekstila. Pa ne le pri gradnji ceste. Zaradi svojih odličnih lastnosti se uporablja pri gradnji železnic, dvorišč in ostalih objektov. Le ta namreč učinkovito ločuje plasti med seboj (npr. gramozno podlago pod asfaltom od zemlje). Ko se zemlja pod gramozno ali peščeno podlago zmoči, začne spodnji del gramoza oz. peska toniti in mešati z zemljo, posledice pa so kmalu vidne na strukturi. Ker je geotekstil porozen, tudi preprečuje, da bi se voda nabirala med sloji in s tem uničevala gradnjo.
Seveda pa je zelo koristen tudi v okolici doma. Položi se ga lahko namreč pod tlakovane poti ali dvorišča, da se te ne posedajo, uporaben je tudi pri utrjevanje bregov na terasasti parceli. Če imamo prodnato dvorišče ali prodnati obod okoli hiše, geotekstil preprečuje, da bi ta tonil v zemljo, hkrati pa preprečuje plevelu, da bi se razraščal.
Geotekstili so relativno poceni rešitev za vse našteto, hkrati pa tudi rešitev za daljše obdobje. Določeni geotekstili lahko namreč opravljajo svojo funkcijo tudi do 100 let.
