V tednu mobilnosti so na avtobusni postaji nasproti francoske ambasade ob Šolskem centru Ljubljana na Barjanski cesti zasadili prvo nadstrešnico mestnega potniškega prometa v prestolnici. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tako zasadil prvo od treh nadstrešnic mestnega potniškega prometa. Nanje so posadili izključno avtohtone rastline, vzgojene v Botaničnem vrtu.  

"Botanični vrt Univerze v Ljubljani že dolgo sodeluje z MOL v različnih projektih, ki se tičejo rastlin, na primer izbor dreves (Slovenska, Gosposvetska, Dalmatinova, Poljanska in druge), idej pri revitalizaciji zelenih površin Šmartinski park, bregovi Ljubljanice ... Leta 2106 v času zelene prestolnice smo ozelenili tudi info točko Zate in na njej naredili zeleno steno. Tako, da je bila ta pobuda MOL-a za ozelenitev nadstrešnic znova tak prijeten izziv. Botanični vrt Univerze v Ljubljani od vedno rad dela bolj nenavadne in ekstremne zasaditve, ki za nas pomenijo izziv. Tako smo v Ljubljani zasadili tri različne tipe strešnega vrta na Gimnaziji Ledina, naredili tropsko steno, terapevtski vrt v URI Soča, na strehi Kemijskega inštituta smo zasadili nekatere redke vrste, sodelovali smo pri zasaditvi Kneipovega in kraškega vrta v Delfinu v Izoli, če navedem le nekaj takih malo bolj nenavadnih zasaditev," sta nam nam zaupala dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. 

Pri zasaditvi strehe avtobusne postaje so se odločili za avtohtone rastline: "Izbor rastlin, ki jih pripravimo za vsako zasaditev, temelji na lastnem znanju, na rastlinah, vzgojenih v vrtu in na bolj ali manj avtohtonih rastlinah, ki so prilagojene danim razmeram, tako da je oskrba minimalna ter da je vrt čim bolj naravno oblikovan. Da je raznolik in da omogoča poleg rastlinske pestrosti preživetje tudi zelo različnim opraševalcem. Skratka, da v mestu ohranjamo raznolikost rastlin in živali. Nadstrešnica na postaji mestnega prometa na Aškerčevi je zelo izpostavljena soncu, zato smo nanjo zasadili izključno vrste, ki take razmere prenesejo, ki so sušno vzdržne, ki prenesejo veliko količino sončnega sevanja in rastejo na plitvi podlagi - to pa so rastline našega Krasa." Zato so na streho zasadili gorski šetraj, ozkolistni oman, gorski luk, kosmatince, materino dušico, homulice – navadno in belo, hermeliko, šebenik, travnolistni grintavec, mačjo meto, kosmuljek in še nekatere druge. 

Kako pa bo z zalivanjem in nego?  

Kot so nam še razložili, vse te rastline, ko se ukoreninijo, ne potrebujejo dodatne oskrbe. Kajti te rastline zdržijo v takšnih razmerah: "Seveda bodo v zelo sušnem poletju prevladovale ene, v bolj vlažnem druge, vendar ko se ta rastlinski pokrov zaraste, vse te rastline živijo v sožitju in druga drugo ščitijo, tako si s pokritostjo tal omogočajo razmere za preživetje." Dodali so, da bo potreben le občasen letni pregled, da se ne bodo naselile kakšne invazivne rastline. Poleg tega tu in tam vzklije tudi kakšno seme drevesne vrste, ki pa jo večinoma že zelo sušne razmere same uničijo. Za zalivanje bo poskrbela kar narava sama v obliki dežnih padavin. 

Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je pomembno, da se mesto čim bolj pozeleni: "Pomembno je zato, da v mestu ohranjamo raznolikost rastlin, ker na ta način pomagamo tudi preživetju živalske vrste v mestih, hkrati pa z vsako zeleno točko v mestu povežemo naravo z mestnim okoljem - torej ustvarjamo nekakšno zeleno mrežno internetno povezavo. Mestne površine so naša dnevna soba, zato moramo zanje skrbeti vsi." Tako bo življenje v mestu lepo, prijetno ter nas bo vedno znova navduševalo. 

Kako lahko posameznik doprinese k ozelenitvi mesta 

"Vsaka okenska polica nam lahko polepša kotičke doma," priporoča Botanični vrt. Če se tega zavedamo, lahko vsak prispeva majhen kamenček v mozaik zelene podobe mesta. Zato so take javne točke še kako pomembne, pomembne so zaradi tega, da jih ljudje opazijo, se navdušijo nad našimi rastlinskimi vrstami: "Obiskovalcem mesta tako na vseh mogočih kotičkih prikazujemo pestrost naše dežele, ki je taka, da nam jo vsi zavidajo, le prehitro jo izgubljamo. Ozaveščanje je zato še kako pomembno. Prav covid je pokazal, kako pomembne so zelene površine v mestih, nenazadnje je to prainstinkt človeka, ki je bil v harmoniji z naravo." 

Trenutno so ozelenili eno streho, čaka pa jih ozelenitev še dveh, in sicer nadstrešnici na železniški postaji ob generalu Maistru ter nasproti Grubarjeve palače. "V vrtu imamo vedno polno idej in vedno nove se rojevajo. Če dobimo ustrezne sogovornike, jih z veseljem uresničujemo. Raje kot govorimo, kaj bomo naredili, to  najprej naredimo in potem to pokažemo javnosti. Govoriti je lahko, toda ideje je treba tudi uresničiti in  te morajo potem tudi živeti - to pa v vrtu najraje počnemo."