Rešitev, ki jo je vlada vključila v predlog novele prvega protikoronskega zakona, po navedbah zbornice sledi rešitvam, ki so jih v zbornici predlagali ministrstvu za okolje in prostor. Ob tem so opozorili, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo vsak mesec letošnjega leta pri komunalnih podjetjih niso prevzele približno 5700 ton komunalne embalaže."Če to pomnožimo s štirimi meseci, bo skupna masa vse od teh družb neprevzete embalaže znesla 22.800 ton. Tej embalaži je treba prišteti še embalažo, ki ni bila prevzeta po interventnih ukrepih iz leta 2018 in 2019 v skupni količini prek 10.000 ton. Tako pridemo do skupne številke več kot 32.800 ton odpadne embalaže, ki bo konec aprila v različnih nelegalnih skladiščih komunalnih podjetij ali njihovih pogodbenih partnerjev. Ta količina se bo vsak mesec dodatno povečala za približno 5700 ton," so opozorili.

V zbornici glede na oceno količin neprevzete komunalne odpadne embalaže na zalogi ter predviden obseg mesečno neprevzete komunalne odpadne embalaže menijo, da bi predvidena finančna sredstva morala zadostovati za rešitev problema z neprevzeto odpadno embalažo. V noveli zakona je za čas njenega trajanja predvidenih slabih osem milijonov evrov. Kot so v odzivu še zapisali v zbornici, pozdravljajo tudi rešitev, da se strošek logistike loči od stroška obdelave embalaže. "To bo omogočilo, da bo ponudnikom obdelave embalaže ekonomsko zanimiv prevzem embalaže tudi iz bolj oddaljenih krajev od njihovega centra za obdelavo odpadkov," so pojasnili.

So pa zaskrbljeni, ali bodo lahko zagotovili energetsko izrabo za preostanek nereciklabilnih odpadkov po obdelavi embalaže. "Energetska izraba teh odpadkov se namreč izvaja večinoma v tujini, kjer pa zaradi presežka lastnih odpadkov omejujejo prevzem gorljivih odpadkov iz drugih držav," so opozorili. Tudi edina slovenske cementarna v Anhovem sledi tem trendom in ne more prevzeti vseh slovenskih gorljivih odpadkov. "Če se bo zaradi ne tekoče oddaje odpadkov v energetsko izrabo skladiščilo večje količine gorljivih odpadkov, se bo povečevalo tveganje za še več takih požarov, kot se je že dvakrat zgodil v Surovini v Mariboru, ko je zagorelo skladišče večje količine goriva pridelanega iz odpadkov. Zato Slovenija čim prej potrebuje lastne kapacitete za energetsko izrabo nereciklabilnih in energetsko bogatih odpadkov. To mora biti prioritetna naloga sedanje vlade," so prepričani v zbornici.