Novo mesto, ki velja za kulturno in gospodarsko prestolnico Dolenjske, leži na stičišču alpskega in panonskega sveta, ravno stik teh dveh svetov pa je razlog za raznoliko vremensko dogajanje, ki se precej razlikuje od značilnosti podnebja v preostalih delih Slovenije.  

Podnebje na Dolenjskem je srednjeevropsko z vplivi celinskega

Srednjeevropsko podnebje z delnimi vplivi celinskega pomeni, da so na Dolenjskem poletja zelo vroča, zima pa precej mrzle. Povprečna januarska temperatura je –1,3 stopinje Celzija, julijska pa 19,3 C.

Največ sončnih dni je v poletnih in jesenskih dneh

Največ sončnih dni je v poletnih in jesenskih dneh. Padavine so dokaj enakomerno razporejene skozi vse leto, nekaj več dežja pa je pričakovati v drugi polovici leta, od junija do oktobra, medtem ko so zimski meseci bolj suhi. Skupno v enem letu na tem območju pade v povprečju okoli 1260 mm dežja, kar je za Slovenijo precej veliko.  

Dolenjska si lasti kar nekaj vremenskih rekordov

Leta 2013 je bil v avgustu na tem območju izmerjen slovenski temperaturni rekord, živo srebro se je v Cerkljah ob Krki namreč povzpelo na 40,8 C. Še en izmed rekordov, ki si ga prav tako 'lasti' Dolenjska, je najdebelejša izmerjena toča. Leta 1824 naj bi padala ledena zrna velika kar 27 cm in težka 323 g.  

Za Novo mesto so značilni močni in konstantni vetrovi

Vzhodni in jugozahodni vetrovi so v Novem mestu in okoliških krajih pravzaprav stalnica, še posebno pozimi. Najbolj vetrovno je na prehodu iz zime v pomlad, med februarjem in aprilom.