Svetovalka za sadjarstvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andreja Brence je povedala, da gre za oceno na temelju poškodovanosti cvetov in da pri jablanah po optimistični varianti še vedno lahko pride do solidnega pridelka. Po pesimistični napovedi lahko nevidne poškodbe pri vseh sadnih vrstah privedejo do minimalnega pridelka deformiranih plodov. Najbolj prizadete pa so višje lege Posavja, je dodala. Pridelovalce jabolk je tudi opozorila, da naj dobro pregledajo nasade in poiščejo preživele brste, "saj bo naslednje tehnološke korake v nadaljevanju tedna krojila ekonomika".

"Če je vzdolžni prerez plodiča spremenjene barve oz. porjavel, potem je z njim konec. Osredotočamo se samo na preživele plodiče," je pojasnila Brencetova in pristavila, da naj sadjarji ne glede na pozebo nadaljujejo nego drevja oz. redno varstvo in da naj drevju pomagajo s hranili ter pri regeneraciji. Po njenih podatkih je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri hruškah poškodovala od 65 do 100 odstotkov cvetočega drevja, pri breskvah od 70 do 100 odstotkov, pri marelicah od 80 do 100 odstotkov, pri češnjah od 60 do 100 odstotkov in pri jablanah od polovice do 80 odstotkov. V višjih legah Posavja je škoda pri jablanah lahko ponekod tudi popolna.

Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje ter kaki. Pri zelenjavi je v Posavju zaradi pozebe prizadetih približno 10 hektarjev nasadov zgodnjega krompirja, ki se bo odzval s kasnejšim pridelkom. Pozeba je prizadela tudi nasade zelja. Na približno treh hektarih zeljnih nasadov so pomrzle sadike, približno sedem hektarov zeljnih nasadov je manj poškodovanih in bodo zaradi omenjenih poškodb rodili kasneje kot običajno, je še navedla Brencetova. Posavje pa ni edino prizadeto področje. 

Ministrica na kmetijstvo pri tem opozorila na nujnost vlaganja v sodobne zaščitne sisteme

Ministrstvo se bo o načinu sodelovanja pri sanaciji škode, ki jo je povzročila zadnja pozeba sadnih in zelenjavnih nasadov, odločilo, ko bo znana škoda, ki je za zdaj še ne morejo oceniti, je ob obisku Posavja dejala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Hkrati je poudarila nujnost sodobne zaščitne tehnologije za slovensko samooskrbo.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je ob jutranjem ogledu oroševanja sadnih nasadov krške družbe Evrosad opozorila, da se bo treba v boju proti podnebnim spremembam nujno opreti na sodobno zaščitno tehnologijo in vlagati v sodobne zaščitne sisteme. Na nujnost teh oz. na oroševanje sadnih nasadov kot za zdaj edino možno zaščito proti pozebi je opozoril tudi Boštjan Kozole, direktor krškega Evrosada, ki pridela največ visokokakovostnega slovenskega sadja, usmerja pa se tudi v zelenjadarstvo.

Evrosad, ki orošuje 50 hektarjev svojih sadnih nasadov, namerava sicer omenjeni sistem razširiti. Pri tem podobno kot do zdaj računa na evropsko in državno denarno podporo, Kozole pa je ob tem opozoril na po njegovem nerazumno dolge birokratske postopke za ureditev namakanja oz. navodnjavanja, ki je pogoj za namestitev in delovanje omenjenega zaščitnega sistema. Pivčeva je "kompleksnost birokratskih zadev" potrdila in dodala, da se teh na kratek rok ne da rešiti in še posebej ne v obdobju zaključevanja tekoče finančne perspektive.

"Mi se zelo intenzivno pripravljamo na to, da prihodnjo finančno perspektivo začnemo s čim manj birokratskimi ovirami, lahko pa povem, da že sedaj v drugi paket protikriznega oz. protikorona zakona vnašamo določene spremembe, s katerimi bi posegli v krajše postopke v olajšano pridobivanje različnih dovoljenj, potrebnih za tovrstne investicije in pa oprostitev določenih postopkov, da bi seveda lahko takšne investicije čim hitreje in čim bolj enostavno stekle," je še dejala ministrica.

Po Kozoletovih besedah so sicer namakanje, mreže za zaščito proti toči in oroševanje sadnih nasadov nuja v boju priti podnebnim spremembam. Evrosad je v naložbo za namakanje in oroševanje vložil približno 1,3 milijona evrov. Oroševalni sistem je stal dober milijon evrov, za celotno naložbo so prek razpisa dobili 70 odstotkov nevračljivih sredstev. Evrosad je v omenjeno zaščito v zadnjih treh letih vložil skupaj 3,5 milijona evrov, pri čemer računa na dva milijona evrov nevračljivega evropskega in državne denarja. Kozole je še ocenil, da jutranja pozeba, ki je zadnje dni prizadela Primorsko, Štajersko, Posavje in druge dele države, ni bila bila tako uničujoča kot v letih 2016 in 2017, ocene zadnje poškodovanosti pa se po vsej državi gibljejo od nič do 100 odstotkov, je še pristavil.