Pustni čas sovpada s prebujanjem narave, mlade rastline pa so v antiki razumeli kot duše umrlih. To je obdobje, ko so vsi v tveganem položaju, je za STA pojasnila antropologinja Svetlana Slapšak.

Maskiranje kot način rešitve pred dušami umrlih

Duše mrtvih so po besedah Slapšakove maščevalne, ljudje pa se spreminjajo, da bi se jim izognili. S tem namenom se maskirajo, pijejo in na različne druge načine spreminjajo identiteto. "To je edini način, da se človek reši pred maščevalnimi dušami," pravi. To je po njenem pojasnilu tudi začetek gledališča v antični Grčiji.

Sprememba identitete je v osnovi ventil, ki ga pametna oblast dopušča, je opozorila. Lahko se pove vse, kar sicer ni dovoljeno, in se tako ohranja mir.

Osnovni ventil je smeh. Ta pomeni osvobajanje od vsega v času, ko je dovoljeno povedati vse in ko se spreminja identiteta. Karneval je v srednjeevropskih kulturah v osnovi po besedah antropologinje politično dejanje, saj se kritizira oblast.

V času rimskih saturnalij, v katerih ima svoje korenine tudi pust na Slovenskem, so sužnji po njenih besedah za en dan postali gospodarji, gospodarji pa sužnji.

Obhodi kurentov živa mojstrovina državnega pomena

V Sloveniji se je največ tradicionalnih pustnih mask ohranilo v zahodnem in severovzhodnem delu, kar kažejo tudi odloki o razglasitvi nekaterih mask za živo mojstrovino.

Cerkljanski laufarji ter drežniški in bližnji ravenski pust iz zahodnega dela Slovenije so bili z odlokom razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena leta 2014, obhodi kurentov pa konec lanskega leta. Potekajo tudi postopki za uvrstitev obhodov kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Kurent je s prireditvijo Kurentovanje na Ptuju, ki poteka od šestdesetih let 20. stoletja, postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah ter danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik. V kurenta se maskira že približno 900 ljudi, je za STA povedal etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Pred 2. svetovno vojno sta bila pustna dneva po njegovih besedah predvsem ponedeljek in torek, pa še torek le v dopoldanskem času. Potem so masko za eno leto odložili.

V 50. in 60. letih 20. stoletja so se začeli maskirati tudi v soboto in nedeljo pred pustnim torkom. Takrat so bili namreč prosti, medtem ko je bilo treba v ponedeljek in torek v službo, pojasnjuje Brence. Kurentovanje na Ptuju danes sicer po njegovih besedah traja kar 11 dni.

"Tisti, ki se oblačijo v kurenta, sodelujejo na vseh povorkah, na pustni ponedeljek in torek pa hodijo po vaseh. Tako so na koncu pustnega obdobja že precej izmučeni," je dejal.

Pred desetletji je bila organizacija obhodov kurentov v rokah fantovske skupnosti, deklet pa ni bilo poleg. Zdaj se povezujejo v društva, ki jih je preko 30, v njih pa so tudi ženske in otroci. Tako je denimo med člani Etnografskega društva Kurent s Ptuja približno tretjina otrok.

Kljub vse bolj toplim zimam se lik kurenta ne spreminja

Zaradi približno 25-kilogramske oprave in nenehnega poskakovanja, čemur se pridružujejo tudi vse višje zimske temperature, je ljudem pod masko zelo vroče, je opozoril Brence. Prepričan pa je, da se videz in vedenje kurenta vsaj še nekaj časa ne bosta spreminjala. Pripravljeni so namreč prestati marsikaj, je opozoril. "Pri maskiranju v kurenta ne gre le za vprašanje šege, ampak za izražanje pripadnosti," je dodal.

Kurentov izvor še ni docela pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev, ki ga povezujejo z ilirsko-keltskim izročilom. Kot del pustnih oračev se dokumentirano pojavlja vsaj od leta 1880. Leta 1884 pa se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki.

Pustno skupino sestavljajo kurenti, opravljeni v kurentijo, ki se z leti nekoliko spreminja. Vendar ohranja osnovne elemente, ki so kožuh, veriga z zvonci, kapa z rogovi ali perjem ter z naličjem s poudarjenim šilastim nosom in dolgim jezikom, nosijo pa tudi palico ježevko.

V pokrajinskem muzeju opozarjajo, da lik kurenta, ki po tipologiji maske sodi med kožuharje, ni izoliran pojav brez podobnosti z maskami drugje po Evropi. "Gre za kulturni pojav, ki ga poznajo v številnih državah, med drugim na Hrvaškem in v Bolgariji," je opozoril Brence. Evropa pozna več kot 140 kožuharjev, je dodal.

Lik kurenta je navzoč tudi v umetnosti in filmu. Moč tradicije na eni strani in vzporedno življenje pod masko po drugi strani je obravnaval tudi France Štiglic v svojem filmu Praznovanje pomladi iz leta 1978. Dotika se spora med ljudstvom in oblastjo, ki zatira slovenske narodne običaje, v njem pa izgubita življenje mlada moška.