Pomanjkanje hranilnih snovi v rastlinah zavira njihovo rast, po zunanjih značilnostih pa lahko ugotovite, katerih elementov jim primanjkuje. Tako je porumenelost listov najpogosteje simptom pomanjkanja dušika, oslabljeno cvetenje pa pomanjkanja fosforja. Preden se lotimo gnojenja, je zato pomembno, da ocenimo, kaj je tisto, kar rastlinam primanjkuje.  

Veste, kaj pomeni formula NPK?

Če boste razumeli oznake na embalaži gnojila, bo stvar veliko lažja. Kratica NPK predstavlja delež vseh hranil v gnojilu, pravzaprav glavnih treh – dušika, fosforja in kalija. Pomembno je tudi razumeti njihova razmerja, tako je na primer pri kompleksnem gnojilu NPK 10-20-30 razmerje hranil 1:2:3 ali pri 5-15-30 razmerje 1:3:6. Največje število označuje največji delež prevladujočega elementa, torej je v zgoraj omenjenih primerih največ kalija (K).

Pravo formulacijo, s katero izberemo ustrezno gnojilo, torej določimo, ko na podlagi vidnih dejavnikov ocenimo, kaj rastlina potrebuje. Če rastlina raste hitro in ima bujne liste, najverjetneje ne potrebuje dušika, pri šibkejši rasti korenin pa dodajamo hranila z višjo vsebnostjo fosforja.

Razlika med umetnimi in organskimi gnojili

Glede na način pridobivanja, gnojila delimo na naravna in umetna ali sintetična. Naravna nastanejo z naravnimi geološkimi procesi ter z obrabo, odlaganjem in kopičenjem mineralov, živalskih iztrebkov in organskih snovi naravnega izvora in vključujejo organska gnojila, kot so gnoj, kompost, zelena gnojila itd. Umetna gnojila nastanejo z industrijskim postopkom, zaradi pogostih predsodkov proti poimenovanju 'umetna gnojila' ta izraz včasih nadomešča mineralna gnojila.  

Kdaj je najboljši čas za gnojenje vrta?

Pomanjkanje hranilnih snovi je najbolje nadomestiti pred sajenjem, da se ima zemlja čas 'okrepiti'. Enoletne cvetlice in zelenjavo gnojimo pred spomladansko rastno sezono. Gnojilo lahko dodamo v zemljo ali potresemo okoli rastlin, najbolje pa je, da ga razporedimo po površini zemlje in rahlo prekopljemo.

Gnojenje med sajenjem

Z dognojevanjem ob sajenju zagotovimo rastlinam zadostno količino elementov za začetno rast in razvoj. Gnojilo lahko pri sajenju damo neposredno v luknje v katere nato posadimo rastline. Tako bo poraba bolj racionalna, vendar tvegamo možnost, da korenine pridejo neposredno v stik z gnojilom, kar jih lahko uniči. Tudi pri pripravi gredice lahko gnojilo potresemo po gredici in rahlo zakopljemo.  

Tekoča gnojila

Za zalivanje s tekočim gnojilom počakamo vsaj 3 tedne od dneva sajenja. Po treh tednih, ko se je rastlina že dobro ukoreninila, jo najprej temeljito zalijemo in šele nato pognojimo – s tem preprečimo opekline korenin, če je zemlja suha. Upoštevajte navodila na embalaži, še posebej, če ga je treba razredčiti. Prav tako je pomembno, da ga ne nanašamo v vročem vremenu, kar bi lahko vodilo do opeklin na listih. 

Naravna domača gnojila zlahka pripravite tudi sami.