Povprečni hektarski pridelek pšenice je letos 5,1 tone oz. okoli dva odstotka manj od prejšnjega, a je še vedno več kot za desetino večji od povprečja zadnjih 10 let.

Povprečni pridelek pire, ta je znašal 2,7 tone na hektar, pa je bil več kot za četrtino večji od povprečja zadnjih 10 let in največji po letu 2003, ko so na statističnem uradu prvič zbrali podatke o tem žitu.

Delež pire je čedalje večji tudi v strukturi površine, posejane z našim najpomembnejšim krušnim žitom (pšenico in piro); letos je znašal dva odstotka.

Skupaj je bilo letos pridelane 157.000 ton pšenice in pire, kar je skoraj desetino manj kot lani, a je bila s pšenico posejana tudi manjša površina kot lani.

Tudi površina z drugim po razširjenosti najpomembnejšim krušnim žitom, ržjo, ki se je v zadnjih letih povečevala, je bila letos za četrtino manjša kot lani. Pridelek rži, 4600 ton, je bil skoraj za tretjino manjši od lanskega, a še vedno za 40 odstotkov večji od povprečno pridelane količine v zadnjih 10 letih.

Skupaj je bilo letos pridelanih 161.000 ton krušnih strnih žit, pšenice in pire ter rži, kar je več kot desetino manj od predhodne letine.

Več pa je bilo letos pridelanih krmnih strnih žit, ječmena, ovsa in tritikale - 119.000 ton, kar je približno štiri odstotke več kot lani, a so bile z vsemi temi vrstami žit posejane tudi večje površine kot lani.

Ječmena je bilo letos približno 93.000 ton, kar na letni ravni predstavlja 3,5-odstotno rast, je pa to tudi več kot polovico več od povprečja zadnjih 10 let.

Površina s tritikalo, ki se je v zadnjih 20 letih stalno povečevala (skupaj več kot za desetkrat), je bila letos za šestkrat večja kot lani. Pridelek (20.800 ton) je bil za štiri odstotke večji od lanskega in za več kot polovico večji od povprečja v zadnjih 10 letih.

Pridelek ovsa, približno 5000 ton, je medtem enak lanskemu.

Zaradi neugodnih vremenskih razmer v času setve oljne ogrščice jeseni 2014 je bila površina letos za 70 odstotkov manjša kot leto prej. Letošnja letina oljne ogrščice je bila precej slabša od lanske, povprečni pridelek je bil 2,1 tone na hektar. Pridelek tako letos dosegel le 17,6 odstotka lanskega, od povprečja v zadnjih 10 letih pa je bil manjši za 73 odstotkov.

Manj bo tudi koruze, a bo letina dobra. Pridelovalci koruze (za zrnje in za silažo) bodo letos po ocenah v povprečju pospravili 8,5 tone koruze za zrnje na hektar, kar je sedem odstotkov manj od lanskega rekordnega povprečnega hektarskega pridelka, a še vedno za desetino večji od povprečja zadnjih 10 let. Povprečni pridelek silažne koruze naj bi tehtal 46 ton na hektar in naj bi bil za sedem odstotkov večji od tega povprečja.

Letošnje vremenske razmere so dobro vplivale tudi na letino krompirja. Pridelek naj bi bil za približno štiri odstotke manjši od lanske rekordne letine, predvsem zaradi manjše površine, namenjene tej kulturi. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 28,4 tone na hektar, kar je 5,6 odstotka več od lanskega in največji doslej, so še navedli na statističnem uradu.