Da bi dosegli čim boljšo razsvetljavo še posebej za pešajoče oči, potrebujemo najprej dobro splošno razsvetljavo, obenem pa še dodatno osvetlitev dejavnosti v prostoru. Predvsem v dnevnih prostorih razmišljajmo še o dekorativnih svetilih.

Težave z vidom so zelo neprijetne in takrat moramo še posebej skrbno načrtovati primerno osvetlitev stanovanja. V starejših stanovanjih je pogosto le en izpust za luč na sredini stropa, ker ob gradnji ni bilo posebnega razmisleka o dejanskih potrebah. Na to je dobro misliti tudi ob preurejanju stanovanja. Četudi prostorov ne bomo preurejali, obstoječo razsvetljavo vsaj nadgradimo in dopolnimo tako, da bo v stanovanju svetleje in prijetneje. Starejši potrebujejo več svetlobe pri branju in domačih opravilih. Neprimerne so vse svetilke, ki svetijo v oči ali povzročajo odblesk na površinah. Tudi iskanje in pospravljanje v omari potrebuje dodatno svetlobo, kar lahko reši notranji svetlobni trak. Dobro mora biti osvetljeno stopnišče, površine, kjer se spremeni višina tal, to so predvsem stopnice in raznih prehodi med prostori. Tudi v kopalnici naj bodo luči v tušu in nad umivalnikom, v kuhinji pa naj bo dobro osvetljen pult in morda tudi notranjost omar. Pazimo, kako nameščamo dodatne in dekorativne svetilke, da se ne spotaknemo ob kable, potegnemo luč na tla in pademo.

Ko so najprej varčne žarnice zamenjale klasične na žarilno nitko, smo potrebovali nekaj časa, da se jih navadimo, tudi prodajalci nam pogosto niso ravno znali dobro svetovati. Sledile so sijalke LED, ki so zdaj že nekaj običajnega. Najbolj neprijetne so sijalke z zamikom vklopa, to je s počasnim jačanjem svetilnosti. Starostnik take sijalke ne potrebuje in je celo nevarna, ko gredo na primer v kopalnico, kjer se zadržijo pet minut, ravno toliko ali še več pa potrebuje sijalka, da polno zasveti. Sijalke LED so namreč izjemno varčne in ni potrebno pretiravati z manj močnimi in tistimi z zamikom vklopa.

Ker so se spremenile oznake, kot smo jih nekdaj poznali, mnogi ne znajo več kupiti prave sijalke ali pa kupijo najcenejšo. Besede, kot so lumni, kelvini in še kaj, zvenijo neznano in ne vemo, kaj izbrati. Mala in večja grla so ostala enaka (E 14 in 27), poznamo pa tudi podobne sijalke, kot so bile pred leti halogenke z nogicami namesto navoja. Ta grla se imenujejo GU 10. Seveda moramo najprej preveriti, če je naša luč primerna za tako sijalko. V trgovinah najdemo tudi sijalke z brezžičnim vmesnikom, ki se poveže na stikalno oz. krmilno enoto, tako da lahko uravnavamo jakost in prižiganje, brez da bi bila stikalo in luč fizično povezana z žico. Take sijalke so dražje od navadne. Zaradi možnosti, ki jih daje tehnologija LED, so na trgu tudi svetila z integriranimi viri. Po domače to pomeni, da kupimo svetilko, ki ji ne moremo zamenjati sijalke. Če pregori, moramo zamenjati celo luč, a pri dražjih modelih vsaj lahko dobimo garancijo oziroma jo nujno zahtevamo. Sicer velja, da so sijalke LED mnogo bolj trajne od klasičnih in varčnih žarnic. Pazimo pa, da stare varčne žarnice zavržemo cele v posebej za to namenjen zabojnik.

Za svetilko nad mizo izberemo približno 1200 lumnov, za nočno lučko med 300 in 400 lumni. Barva svetlobe je izražena v kelvinih (K), kar pomeni temperaturo svetlobe, torej barvo. Višja ko je številka, bolj bela je svetloba. Za toplo svetlobo izberemo okrog 2500 K.